Raziskava, ki jo je izvedel IPSOS, je pokazala, da več kot 80 % vprašanih nasprotuje sivi ekonomiji in bi vlado pozvali, da se proti njej bojuje. Pripravljeni pa so tudi spremeniti svoje nakupovalne navade, in sicer takoj, ko spoznajo, da lahko brezgotovinsko poslovanje in prevzem računov pomagata v boju proti goljufivim praksam.

V skoraj vseh državah, ki so sodelovale v raziskavi, se večina državljanov zaveda sive ekonomije in jo dojema kot negativen pojav. Večina (69 %)  jih razume, da siva ekonomija prispeva k manjšanju sredstev, ki so na voljo za javne storitve, kot npr. izobraževanje, zdravstvo in cestne infrastrukture. Več kot 70 % jih meni, da prikrivanje prihodkov pred davčnimi organi negativno vpliva na gospodarsko rast in povzroča nelojalno konkurenco. Zato bi več kot 80 % potrošnikov pozvalo svojo vlado, naj sprejmejo ukrepe za boj proti sivi ekonomiji (od 72 % na Poljskem do 93 % v Bosni in Hercegovini).

Potrošniki se ne zavedajo svoje vloge

Sodelujoči v raziskavi razumejo, da pojav neregistriranih transakcij v celoti pa tudi deloma pomeni izmikanje plačevanju davkov in lahko prispeva k razvoju sive ekonomije. Obenem, kar je razvidno na podlagi izsledkov raziskave, pa se mnogi ne zavedajo, da lahko s svojimi nakupnimi navadami naredijo razliko. Skoraj polovica vprašanih (45 %) vzame račun le, kadar vedo, da ga bodo lahko potrebovali v prihodnosti. Poleg tega se ne zavedajo, da lahko brezgotovinsko plačevanje bistveno pripomore pri omejevanju sive ekonomije. Le 37 % sodelujočih v raziskavi iz celotne regije je možnost plačevanja s kartico namesto z gotovino označilo kot enega izmed načinov za pomoč pri zmanjševanju sive ekonomije. Na Madžarskem je ta številka celo tako nizka, za to opcijo se jih je odločilo le 13 % , da predstavlja eno najnižjih stopenj ozaveščenosti v vzhodni Evropi.

"Za" registracijo prodajnih transakcij in elektronsko plačevanje

Takrat, ko se potrošniki zavedajo, da lahko njihove nakupne navade naredijo razliko, so jih pripravljeni spremeniti. Skoraj 80 % sodelujočih v celotni regiji si želi pogosteje plačevati elektronsko (od 60 % v Sloveniji do 85 % v Romuniji, 76 % v povprečju glede na regijo), vedoč, da elektronsko plačevanje in registrirane transakcije pomagajo zmanjšati obseg sive ekonomije, ob vsakem nakupu pa vzamejo tudi račun (71 % na Češkem do 94 % v Bolgariji, 86 % v povprečju v regiji).

Glede na raziskavo EY o »Zmanjševanju sive ekonomije prek elektronskega plačevanja«, ki jo je družba Mastercard naročila leta 2016, pasivna komponenta predstavlja večino sive ekonomije v regiji srednjevzhodne Evrope. Potrošnik ostaja "pasiven" v smislu, da ne pridobiva nikakršnih prednosti in se pogosto niti ne zaveda, da trgovec davčnim organom ne poroča o dobičku.

George Simon, Predsednik regije za srednjo in vzhodno Evropo pri Mastercard, je dejal: »Naša raziskava kaže, da so državljani srednje in vzhodne Evrope pravzaprav zavezniki vlad v boju proti sivi ekonomiji. Vendar pa potrošniki pogosto ne vedo, da lahko tudi njihovo nakupovalno vedenje naredi razliko. Šele ko se zavedajo povezave med svojimi vsakodnevnimi opravki in možnostjo, da lahko na ta račun pridobijo oprijemljivejše koristi javnih storitev, so pripravljeni spremeniti svoje nakupovalne navade. Zato je treba okrepiti izobraževanje javnosti za ozaveščanje državljanov o njihovi vlogi pri omejevanju sive ekonomije. Brezgotovinsko plačevanje je videti kot učinkovit način, da to dosežemo, saj ga potrošniki že tako v večini uporabljajo in so spoznali, da gre za hiter, varen in priročen način plačevanja.«

Omenjena raziskava razkriva tudi, da visoka stopnja zavedanja o sivi ekonomiji ustvarja visoka pričakovanja do dela vlade v boju proti njej. V Bosni in Hercegovini, Srbiji, Bolgariji in Hrvaški so sodelujoči v raziskavi tudi mnenja, da bi se morali potrošniki združiti v boju proti sivi ekonomiji na način, da zmanjšujejo možnosti za prikrivanje dohodkov.

Boštjan Fabjančič, predstavnik družbe Mastercard v Sloveniji, je izsledke raziskave, vezane na Slovenijo, dejal: »Študija o sivi ekonomiji, ki smo jo izvedli v Sloveniji ter drugih državah srednjevzhodne Evrope, kaže, da se s pojmom sive ekonomije ljudje različno srečujemo in jo opredeljujemo. Ker je siva ekonomija tesno povezava s pojmoma »gotovina« in »davki«, so občutki ljudi ob tem mešani. Na eni strani razumejo, da transparentnost pomeni manjšo obremenitev za vsakega državljana, po drugi strani pa čutijo, da nimajo pravega vpliva na upravljanje sive ekonomije, višino pobranih davkov in potrošnjo s  strani države. Menim, da imamo posamezniki vedno možnost vplivanja na življenje okoli nas. Že z lastnimi nakupnimi navadami lahko vsakdo od nas naredi veliko; popolnoma izničiti možnosti in elemente sive ekonomije ter na drugi strani doseči višjo kakovost storitev, ki nam jih nudi država. Informiranje in izobraževanje v smeri prikazovanja te korelacije in zavedanja je ključno, da v Sloveniji oblikujemo nično toleranco do pojma sive ekonomije. Brezgotovinska plačila predstavljajo nekaj, s čimer se dnevno srečujemo in so najbolj učinkovit dejavnik za doseganje zgornjega cilja. Hrabri nas tudi povratna informacija Slovenk in Slovencev, ki so ravno kartična brezgotovinska plačila prepoznali kot priročen, enostaven in predvsem varen način plačila.«