"Ključno sporočilo, ki ga prinašajo najnovejši izračuni, je, da se je v skladu s splošnim izboljšanjem gospodarske situacije izboljšuje tudi dohodkovni položaj slovenskih gospodinjstev,"  je na današnji novinarski konferenci povedala namestnica generalne direktorice Statističnega urada Karmen Hren. "Stopnja tveganja revščine je v Sloveniji po zadnjih podatkih 13,3 odstotna, glede na lansko leto se je znižala za 0,6 odstotkov in je najnižja po letu 2010."

To pomeni, da v Sloveniji z dohodkom, ki je nižji od praga revščine, leta 2017 v Sloveniji živelo 268 tisoč oseb, kar je približno 12 tisoč manj kot eno leto prej. "Med njimi je približno 30 odstotkov upokojencev, 20 odstotkov je delovno aktivnih in brezposelnih, 18 odstotkov je mladoletnih otrok, preostalo pa so druge skupine prebivalcev, med njimi gospodinje, nezmožni za delo in druge skupine," razlaga Hrenova. 

Brez socialnih transferjev bi bila revščina višja

Dodaja, da bi bila stopnja tveganja revščine, če v izračunih ne bi upoštevali socialnih transferjev, še mnogo višja in bi znašala kar 24 odstotkov. "Če pa ne bi upoštevali še pokojnin, bi stopnja tveganja revščine zrasla na 41 odstotkov," poudarja Hrenova. "Socialni transferji so tako skupaj s pokojninami v Sloveniji pomemben mehanizem za zniževanje revščine."

Dohodek, ki ga opredeljujemo kot prag tveganja revščine, je 7628 evrov letno za enočlansko gospodinjstvo oz. 636 evrov na mesec. "Dohodki za preostale sestave gospodinjstev so iz tega izvedeni," pojasnjuje Hrenova. 

Skupine, kjer je stopnja tveganja revščine najvišja, so osebe, ki živijo v enočlanskih gospodinjstvih, brezposelne osebe, najemniki stanovanj, ženske, ki so starejše od 59 let, in osebe, ki imajo zelo nizko izobrazbo. 

Foto: Profimedia Dohodki

Revščina najmanj ogroža zaposlene

Revščina najmanj ogroža zaposlene osebe, gospodinjstva, v katerih so vsi odrasli člani delovno aktivni, gospodinjstva z vsaj tremi odraslimi brez vzdrževanih otrok ter osebe, ki imajo vsaj višješolsko izobrazbo. "Zaposlitev oz. dohodki iz zaposlitve imajo velik pomen za preprečevanje revščine," opozarja Hrenova.  

Statistični podatki, ki so navedeni zgoraj, upoštevajo dohodke in ne premoženja. "Delamo na tem, da bi te vidike merjenja materialnega položaja nadgradili, da ne bi sledili samo dohodkom, ampak bi upoštevali tudi premoženje," pojasnjuje Hrenova. "S številkami še ne moremo postreči, bo pa to gotovo pripeljalo k celovitemu pogledu na dejanski položaj gospodinjstev."

Stopnja tveganja revščine se sicer precej razlikuje po posameznih regijah, najvišja je v posavski in podravski statistični regiji, najnižja v primorsko-notranjski in goriški regiji. 

Prebivalci Slovenije svoje splošno zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji ocenjujemo na 7,2 od desetih točk. "Glede na prejšnje leto se je ta ocena za desetinko odstotne točke povečala," razlaga Hrenova. "Najbolj so s svojim življenjem zadovoljni prebivalci osrednje in jugovzhodne ter gorenjske regije, najmanj pa koroške in posavske regije."

Povezava med materialnim položajem in zadovoljstvom z življenjem ni premosorazmerna. "Materialna neprikrajšanost ne vodi nujno k splošnemu zadovoljstvu z življenjem," poudarja Hrenova. "Očitno niso samo materialni vidiki tisti, ki vplivajo na zadovoljstvo, ampak tudi razmere v družini, prijateljstvo, hobiji, prosti čas, socialne mreže in podobne. Dejavnik, ki najbolj vpliva na zadovoljstvo z življenjem, je zdravje."

dezurni@zurnal24.si