Po besedah vodje vladnih pogajalcev, ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta je vsebina dogovorjenih ukrepov v glavnem dokončna, ostalo je še vprašanje besedila stavkovnega sporazuma in nekaj fines, vse ostalo pa je že dorečeno.

Dosegli so maksimalno

Glede na realizirano plačno maso v letu 2012 naj bi z na novo dogovorjenimi ukrepi in tistimi, ki so že zapisani v zakonu za uravnoteženje javnih financ, po ministrovih besedah prihranili skupaj okrog 240 milijonov evrov, prihodnje leto pa do okrog 280 milijonov evrov. Kot pravi, je na začetku, ko so se začeli pogajati, pričakoval, da bodo dosegli približno takšen izplen. Tako je mnenja, da so dosegli "maksimalno, kar se je v slovenskih razmerah dalo".

"Smo država, kjer se spoštuje socialni dialog, smo država referenduma, smo država z močnimi sindikati in jaz mislim, da je ta dogovor veliko bolj pameten, kot če bi šla vlada na silo z enostranskimi ukrepi," je poudaril in dodal, da bi v tem primeru dobili referendum, stavke, demonstracije in vse skupaj bi nas gotovo stalo več kot pa zdaj doseženi sporazum.

Glavoboli bi bili manjši, če bi se dogovorili prej ...

Sicer pa je Virant prepričan, da bi imeli "bistveno manjše glavobole", če bi bil takšen dogovor sklenjen pravočasno, torej pred koncem lanskega leta oziroma pred sprejemanjem državnega proračuna, saj bi ukrepi veljali celo leto. Tako pa bodo začeli veljati šele s 1. junijem. Večino ostalega potrebnega prihranka naj bi pokrili s prerazporeditvami z materialnih stroškov.
Da bi se izognili kriznemu davku, kar je po Virantovem mnenju nujno, pa bo treba najti še druge ukrepe na odhodkovni strani. S to ministrovo izjavo se je strinjal tudi predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Štrukelj je ob robu pogajanj tudi potrdil, da so z vsebino ukrepov zadovoljni, saj da se sicer z njimi ne bi strinjali. Je pa po njegovih besedah ključno vprašanje, kakšna zagotovila bodo sindikati dobili, da bo ta vsebina ukrepov tudi izvedena.

Zahtevajo zapis v kolektivno pogodbo

Tako torej ne bo dovolj le plačni dogovor, temveč zapis v kolektivno pogodbo, ki bi sindikatom zagotavljala vlaganje tožb ob morebitni kršitvi dogovora. To je edini še prepričljiv vzvod za javne uslužbence, da imamo nekaj v rokah, sicer ne moremo pristati na kar nekaj, na neke obljube, je dodal Štrukelj.

"To je za nas pomembno, da dobimo iztožljiv dokument, če ga bo vlada kršila, bo - podobno kot pri regresu in drugih kršitvah, ki jih je izvajala prejšnja vlada - morala to tudi drago plačati," je poudaril.

Na vprašanje, ali verjame, da do leta 2015 ne bo novih posegov v plače, pa je Štrukelj dejal, da je "prezahtevno odgovoriti z da", a da bi v vsakem primeru sprememba morala biti dogovorjena s sindikati.

Ob tem je Štrukelj pojasnil, da povsem jasne slike o tem, kateri sindikati bodo podpisali dogovor, še ni. Pogaja se namreč pogajalska skupina in ne organi sindikatov, ki pa bodo odločilni za to, kateri sindikat bo dogovor podpisal in kateri ne, je še povedal.

Za zdaj naj bi sicer kazalo, da dogovora gotovo ne bo podpisal eden od policijskih sindikatov, Sindikat policistov Slovenije, sindikat poklicnih gasilcev in zdravniški sindikat Fides.