Jutri ob 10. uri se bodo poslanci zbrali na nadaljevanju izredne seje, na kateri bodo, kot so se na političnem vrhu dogovorili danes, najprej v ustavo vpisali fiskalno pravilo, nato pa spremembe referendumske ureditve.

Predsednica vlade Alenka Bratušek po sestanku odločitve ni pojasnila, vodja poslancev največje vladne stranke Pozitivna Slovenija Jani Möderndorfer

pa je povedal, da je v stranki prevladalo stališče, da fiskalno pravilo podprejo, ker je treba “pokazati tudi neko politično stabilnost države” – ob zagotovilu, da bo “samo izvajanje uravnoteženja javnih financ nekako postopno in znosno”.

Bratuškova si je v ponedeljek po sestanku z Angelo Merkel nenadoma premislila in napovedala, da bo fiskalno pravilo uveljavljeno z letom 2015. Pred tem je vlada ves čas nasprotovala uveljavitvi z letom 2015, saj “to pravzaprav pomeni samouničujočo strategijo”, “hude posege v ključne segmente izdatkov” in “bistveno povečanje davkov in drugih dajatev”.

Opozicijski prvak Janez Janša je odločitev označil za zgodovinski dogovor. Vpis bodo zagotovo podprli v opozicijskih NSi in SLS, proti pa bodo v SD. “Posledice bodo hude, posegi bodo v pokojninsko reformo, na področju šolstva, izobraževanja, kulture in znanosti,” je pred sestankom napovedal Bojan Kontič, ki se je sestanka udeležil v imenu SD. Tako SDS kot PS pa trdita, da bo Slovenija le s pravilom ostala socialna država.

Vprašanje pa je, kako naj bi v dveh letih in pol izničili milijardo in pol minusa v državnem proračunu. Möderndorfer je pojasnil, da proračun “ne more biti uravnotežen leta 2015”. Takrat naj bi tako le začelo veljati fiskalno pravilo in s tem “formula in razlogi, kdaj in kako naj se uravnotežijo javne finance”. To naj bi se, kot je dejal, zgodilo v od petih do osmih letih.

Vlada je v svojem niti deset dni starem stališču do fiskalnega pravila zapisala, da bi vztrajanje pri letu 2015 pomenilo za dodatnih 510 milijonov evrov davkov ali za tak znesek znižane odhodke ob vsem, kar smo že opisali in je zapisano v programu stabilnosti.

Tudi sindikati napovedujejo, da bo fiskalno pravilo z letnico 2015 prispevalo k uničenju socialne države. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je napovedal, da se bodo zaradi njega za 30 odstotkov znižale pokojnine in plače v javnem sektorju oziroma obseg javnega sektorja, kar za polovico pa naj bi se skrčili socialni transferji. Poudaril je, da s tem le ponavlja besede premierke iz časa, ko je še imela drugačno stališče.

Napoved dodatnih rezov

 Pred sestankom pa je vlada že sprejela izhodišča za rebalans, s katerim bo letošnji primanjkljaj povečala za 50 odstotkov na 1,5 milijarde evrov, a bo kljub temu potrebno dodatno varčevanje. V prvih štirih mesecih je proračunska luknja globoka že skoraj milijardo evrov – toliko, kolikor naj bi bila po sprejetem proračunu v vsem letu. Če ne bi sprejeli novih ukrepov in bi bilo gibanje glede na lani do konca leta enako kot v prvih štirih mesecih, bi imeli konec leta 1,4-milijardno luknjo v proračunu. Minister za šolstvo Jernej Pikalo je že posvaril, da se pri takih načrtih posegom v standarde in normative ne bo mogoče izogniti.

24 dejstva

Ukrepi. Z ukrepi, ki smo jih v programu stabilnosti obljubili Bruslju, bomo letos porabili za 460 milijonov evrov manj in pobrali za 150 milijonov evrov več davkov, kar pomeni, da bi bil primanjkljaj za dobrih 600 milijonov evrov nižji, a bosta vse te napore izničili napovedani dokapitalizaciji NLB in NKBM, skupaj težki kar 670 milijonov evrov. Prihodnje leto naj bi z ukrepi iz programa stabilnosti pobrali slabih 300 milijonov evrov več davkov kot letos, možen pa je še krizni davek, ki ga je letos nadomestil višji DDV in ki bi prinesel 300 milijonov evrov.