Prvaki koalicijskih strank PS, SD, DL in Desus so na kolegiju pri premierki in vodji PS Alenki Bratušek razpravljali o predlogu rebalansa proračuna za letos. Ob prihodu je bil zgovornejši le prvak Desusa Karl Erjavec in dejal, da je vlada proračun uskladila in ni prostora za spremembe. Izrazil je tudi upanje, da bodo lahko z rebalansom letošnje leto zaključili tako, da bodo lahko sproti izplačevali plače, pokojnine in vse socialne transferje ter da bo tudi zdravstvo delovalo normalno "glede na znane zaplete v zvezi s plačili bolnišnic, kar se tiče zdravil".

Rebalans proračuna za naslednje leto "velik zalogaj"

Po kolegiju je predsednik SD Igor Lukšič ocenil, da gredo stvari glede rebalansa proračuna v pravo smer. Dodatnega rebalansa za letos si ne želi in pričakuje, da bo predlagani rebalans uravnotežil prilive in odlive do mere, ki jih bo Slovenija lahko vzdržala, in da bodo rebalans tako podprli tudi v SD. Nato se mora vlada čim prej začeti ukvarjati z rebalansom državnega proračuna za prihodnje leto, kar bo "velik zalogaj", dodaja.

Ob tem je Lukšič povedal, da je danes koalicijskim partnericam predlagal tudi nekatere predvidene rešitve iz nadgradnje programa SD, ki so ga delegati stranke sprejemali na kongresu v soboto. Med drugim so se pogovarjali o zdaj perečih zadevah v zdravstvenem sistemu ter o tem, da je treba pohiteti s strategijo za upravljanje državnega premoženja in s spremembo zakona o holdingu.

Kot je po koncu kolegija medijem pojasnil prvak DL Gregor Virant, so se danes predsedniki koalicijskih strank pogovarjali še o normativnem programu vlade za letos oziroma o tem, kaj bodo sprejeli še ta mesec in kaj jim bo ostalo za jeseni. Dotaknili so se tudi že proračuna za leto 2015. Tudi Virant sicer meni, da dodaten rebalans proračuna za letos ne bo potreben in ob tem opozarja, da se bo resno treba lotiti proračuna za prihodnje leto.

Predvideno zvišanje primanjkljaja

V DZ se bo sicer v torek začela izredna seja, katere osrednja točka bo ravno sprejem rebalansa letošnjega državnega proračuna. Ta ob zmanjšanju prihodkov predvideva precejšnje zvišanje primanjkljaja, namreč za pol milijarde na poldrugo milijardo evrov, dodatne prihodke pa namerava vlada zagotoviti predvsem z novimi in višjimi davki.

Vlada z rebalansom zasleduje tri poglavitne cilje: konsolidacijo javnih financ, sanacijo bančnega sistema in razdolžitev podjetij ter izboljšanje korporativnega upravljanja s postopnim umikom države iz gospodarstva.