"Sanacija iglavcev bo tako v državnih kot zasebnih gozdovih večinoma zamujala," že napovedujejo na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS). Končana bi morala biti do 15. maja.

A do priprave načrta sanacije, ki je bil sprejet sredi aprila, je bilo posekanih le 13 odstotkov v žledolomu poškodovanih iglavcev in šest odstotkov listavcev. Več poškodovanih dreves kot v državnih je bilo posekanih v zasebnih gozdovih. Sanacija se je, kot pravijo na ZGS, začela v nekaj dneh po tem, ko je z dreves odpadla ledena obloga, vendar primanjkuje usposobljenih izvajalcev gozdarskih storitev, težave so tudi pri odvozu lesa iz gozda. Dodatne težave povzroča lastniška struktura gozdov. Na ZGS pravijo, da imajo nekateri zasebni lastniki težave z organizacijo sanacije, ker z delom v gozdu nimajo izkušenj, ne poznajo trga, niso fizično prisotni in nimajo urejenih lastniških razmerij. Ker jim ne uspe sanirati svojega dela gozda, pri sanaciji ovirajo tudi lastnike sosednjih parcel.

"Na najbolj prizadetih območjih bo sanacija iglavcev potekala še v prihodnjem letu oziroma letu 2016," napovedujejo na ZGS, in sicer predvsem na območju Postojne, Kranja in Tolmina.

"Sanacija iglavcev bo zamujala tudi na manj poškodovanih območjih," dodajajo. Poleg tega so se že od leta 2002 v slovenskih gozdovih močneje razmnožili podlubniki, zato se novi razmnožitvi ni mogoče izogniti, poudarjajo.

Les propada, kupcev ni

Že zdaj pada kakovost lesa, ki ostaja v gozdu zaradi plavenja. Kmetijske zadruge, ki les odkupujejo, pa že omejujejo odkup, saj nimajo kam z lesom. "Vsi kupci imajo polna skladišča, tako domači kot tuji, ponudba pa je bistveno večja od povpraševanja," trenutno stanje na trgu lesa opisuje Jernej Nastran iz Kmetijsko-gozdarske zadruge (KGZ) Škofja Loka. Dodaja, da imajo kupci lesa težave s prevzemom v skladišče, na zadrugi pa presežka lesa nimajo več kam spravljati.

Da so odkup prav tako ustavili njihovi kupci, pa pravi tudi Ciril Kobal iz KGZ Logatec, kjer sicer odkupujejo rezan les, ki pa ga v ponudbi ni veliko več kot sicer.

Trenutno kupci povprašujejo zgolj po smrekovini najvišje kakovosti, izpostavljata oba sogovornika. Nastran napoveduje, da se bodo cene, ki so do zdaj že padle za desetino, znižale še za od 10 do 15 odstotkov, v tujini pa so se ob podobnih ujmah znižale tudi do 45 odstotkov. S Kobalom se strinjata, da se cene najkakovostnejšega lesa ne bodo znižale, najbolj pa bodo padle cene lesa za celulozo in drva.

Državno podjetje ni rešitev

"V tem podjetju ne vidim rešitve za nastalo situacijo," pa Nastran ocenjuje ustanavljanje državnega podjetja Slovenski gozdovi, d. o. o. Meni, da so načrti za podjetje, ki ga ustanavlja ministrstvo za kmetijstvo, prej dolgoročni kot pa namenjeni sanaciji po žledolomu poškodovanih gozdov.

Prav danes naj bi namreč po le dnevu javne razprave, namenjene zbiranju pripomb, zakon o ustanovitvi podjetja potrdila vlada in ga poslala v državni zbor v sprejem po nujnem postopku. Zanj so se na ministrstvu odločili zaradi odprave posledic žleda, čeprav bo večino gozdov v upravljanje podjetje prevzelo šele po izteku večine koncesij za upravljanje gozdov konec junija 2016.