Velike zveri so naravno plašne in se izogibajo stikov s človekom, zato so srečanja z njimi v naravi običajno redka. Kot poudarjajo na Zavodu za gozdove Slovenije (ZAGS), velike zveri za človeka niso nevarne, saj človeka ne dojemajo kot plen, temveč kot potencialno grožnjo. Čeprav strah pred velikimi zvermi ni potreben, pa je previdnost izrednega pomena, opozarjajo.

Kot pojasnjujejo, v zadnjih 100 letih v Sloveniji ni zabeleženega nobenega napada volka na človeka. Tudi sama srečanja z volkovi so redka. Srečanja z risom so zelo redka, predvsem zaradi njihove maloštevilnosti in opreznosti, prav tako v Sloveniji ni znanih napadov na človeka.

"Nekoliko več je srečanj z medvedi, saj so v primerjavi z risi in volkovi številčnejši. Srečanja, čeprav še vedno redka, so predvsem spomladi, ko medvedi zapuščajo brloge in intenzivneje iščejo hrano, prav tako pa se v tem času v naravi giblje več ljudi. Večja verjetnost za srečanja obstaja tudi poleti ter jeseni, ko je v naravi prisotnih veliko nabiralcev gob, gozdnih sadežev in drugih plodov," razložijo na ZAGS.

Se pa redno pojavlja škoda na drobnici, ki jo povzročata tako medved kot volk.

Visoke elektromreže, pastirji, pastirski psi

Da bi zaščitili živino pred zvermi, se kmetje poslužujejo različnih načinov varovanja. Kot pojasnjujejo na ZAGS, so zveri, čeprav so navadno zelo previdne živali, pri iskanju potencialnega plena lahko zelo vztrajne.

Pri varovanju živine pred napadi na ZAGS izpostavljajo tri ključne ukrepe: visoke elektromreže, pastirske pse ter varovanje s pastirjem.

Preden zveri v okolju prečkajo oviro, se z njo vselej najprej seznanijo. "Nasploh velja, da je električna ograja ovira, ki z zadano bolečino preprečuje, da bi se ji velike zveri ponovno približale. Ta značilnost daje varovanju z elektriko ključno prednost in zanesljivost v primerjavi  z drugimi odvračali (npr. kemičnimi ali zvočnimi), ki delujejo le za kratek čas, dokler se živali nanje ne navadijo. Ukrep uporabe visokih elektromrež se je v praksi pokazal kot učinkovit način za preprečevanje škod po velikih zvereh," pojasnjujejo.

Foto: Shutterstock pastir Tudi pastirski psi so učinkoviti pri varovanju živine pred napadi zveri, saj zaradi močno izraženega krdelnega nagona čredo branijo pred plenilci. "Psi odraščajo v čredi pašnih živali, zato zanje skupina živali predstavlja krdelo, ki so mu pripadni. Teritorij svojega krdela dosledno označujejo z lajanjem, uriniranjem in iztrebki, kar odvrača plenilce," pravijo na ZAGS.

V Sloveniji po zadnjih podatkih prebiva 107–125 volkov, malo manj kot tisoč medvedov ter okrog 50 odraslih risov.

Kot dodajajo, se predvsem predstavniki iz družine psov (volkovi, šakali) konfliktnim situacijam s pastirskimi psi izogibajo, saj so poškodbe za njih lahko usodne. Da lahko pastirski psi delujejo kot krdelo in tako uspešno branijo čredo pred plenilci, pa je priporočljivo, da so ob čredi najmanj trije pastirski psi – vsi se morajo na pašniku gibati le znotraj ograjenih pašnih površin.

"Kombinacija visokih elektromrež in prisotnost treh pastirskih psov na pašniku še povečuje uspešnost varovanja pašnih živali," poudarjajo sogovorniki z zavoda.

Ena najbolj učinkovitih rešitev je po njihovih besedah tudi varovanje črede s pastirjem, saj so velike zveri naravno plašne in se izogibajo srečanju s človekom. Gre za najstarejšo obliko varovanja, ki se je ohranila le na nekaterih višje ležečih območjih, kjer pastirji zganjajo živali v staje predvsem zaradi molže in ne z namenom samega varovanja pred zvermi. "Drugod po Evropi, predvsem v zahodnem in srednjem delu, je pastirstvo skorajda izumrlo. Ključno za učinkovitost tovrstnega načina varovanja je zapiranje črede preko noči in prisotnost pastirja ob čredi ves čas," razložijo na ZAGS.

V Sloveniji je po njihovih besedah uporaba pastirja smiselna predvsem na planinah, kjer pastir preko noči zapira živali v nočne obore, podnevi pa ovce spremlja na paši.

Želijo zmanjšati konflikte

Napadov zveri v Sloveniji sicer ni malo. Napadi volkov so zadnjih nekaj let v okolici Brkinov že pogosti.

Z volkom, ki se je potikal okrog hiš, se že nekaj časa spopadajo v kraju Podolševa, kjer je marca volk na pašniku napadel šetlandskega ponija, junija pa psa. V Občini Gorje so kmetje lani zaradi pokola ovc protestirali in kadavre pripeljali pred prostore gorjanske občine.

Da bi pomagali rejcem pri soobstoju z volkovi in medvedi ter zagotovili ohranitev kmetijskih dejavnosti na področju njihove prisotnosti, so Zavod za gozdove Slovenije, MKGP, KGZS, KGZ Nova Gorica, Univerza v Ljubljani - Biotehniška fakulteta in Fakulteta za elektrotehniko, Čebelarska zveza Slovenije in Občina Pivka zagnali projekt LIFE Varna paša.

Kot pravijo na ZAGS, si želijo zmanjšati konflikte, ki so posledica napadov volkov in medvedov na živino in drugo človekovo lastnino, kot so denimo čebelnjaki.

Foto: Profimedia Volkovi, volk "Z različnimi ukrepi želimo pomagati kmetom, ki živijo na območju velikih zveri, in skupaj z njimi prilagoditi ukrepe, da bodo ti izvedljivi, učinkoviti in racionalni. Tako želimo dolgoročno prispevati k ohranitvi tako kmetijske krajine kot tudi stabilnih populacij velikih zveri v Sloveniji," pravijo.

Ukrepe za zaščito premoženja, ki jih bodo oblikovali skupaj z rejci, želijo podpreti tudi v okviru kmetijskih subvencij. Obenem pa želijo izobraževati javnost o soobstoju z velikimi zvermi.

Šestletni projekt bodo izvedli v okviru finančnega mehanizma programa LIFE Evropske unije, s finančno podporo Ministrstva za naravne vire in prostor ter partnerjev projekta.

Koliko velikih zveri je v slovenskih gozdovih?

V okviru monitoringa volkov, ki se je izvajal v sezoni 2022/2023, so na Zavodu za gozdove Slovenije z genetskim monitoringom ocenili, da je v slovenskih gozdovih med 107–125 osebkov volkov, ki pripadajo 17 tropom.

V sklopu monitoringa medveda so predvsem lovci in gozdarji jeseni zbrali 2816 vzorcev medvedjih iztrebkov. Trenutno poteka analiza vzorcev. Ocena številčnosti bo znana v začetku leta 2025, po opravljenih genetskih analizah in statistični obdelavi rezultatov. Grobe ocene so, da je trenutno v slovenskih gozdovih nekaj manj kot 1000 medvedov, pravijo na ZAGS. Medtem pa je zadnja ocena števila risov v naših gozdovih okrog 50 odraslih osebkov.

Številčnost velikih zveri spremljajo z monitoringom. "Podlaga za spremljanje številčnosti volka in medveda je genetsko vzorčenje, pri katerem s pomočjo prostovoljcev zbiramo vzorce iztrebkov, ki jih nato strokovnjaki analizirajo v laboratoriju in s pomočjo statistike ocenijo številčnost posamezne vrste. Pri risu monitoring izvajamo s pomočjo foto-pasti, saj ima vsak ris na svojem kožuhu unikaten vzorec, po katerem ga lahko prepoznamo in ločimo od drugih risov. Prav tako pa tudi pri risu uporabljamo genetski monitoring, vendar je vzorce iztrebkov veliko težje najti, saj ris podobno kot domača mačka svoje iztrebke zakoplje," poudarjajo na ZAGS.

Zato genetske vzorce zbirajo predvsem na markirnih mestih, kjer lahko najdejo dlako, ali pa v zimskem času, ko lahko v snegu najdejo vzorce urina in iztrebkov.

dezurni@styria-media.si