"Urgenca vseskozi dela na robu zmogljivosti. Ko šest zdravnikov ni moglo več delati, se je vse sesulo, ker ni rezerv. A zdaj smo rešili, kar se rešiti da," pojasnjuje predstojnik kliničnega oddelka za travmatologijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Matej Cimerman. En zdravnik je danes z UKC podpisal podjemno pogodbo, tako da zdaj na urgenci delujeta dve ambulanti, pacienti pa na obravnavo ne čakajo dlje od dveh ur.

To so le začasne rešitve

Možnost podpisa podjemne pogodbe ima še en zdravnik, ki o tem še razmišlja, do konca tedna bo pogodbe podpisalo še nekaj zdravnikov, pomagati želita tudi dva upokojena. "Trajna ureditev bo šele, ko sprejmemo račun kliničnega centra in bomo lahko podpisali pogodbe s šestimi zdravniki, ki so jim potekle februarja," razlaga Cimerman. A kljub dolgim čakalnim vrstam, ki jih je povzročilo pomanjkanje zdravnikov, bodo ti verjetno dobili pogodbe le za določen čas.

Krivijo menedžerje

Poleg zdravnikov primanjkuje tudi asistentov. Posledično morajo pacienti na obravnavo čakati tudi več ur. "Optimalno bi bilo, da bi bil vsak, ki pride na urgenco, takoj obravnavan, a tako ni nikjer na svetu," trdi Cimerman. "Na običajen petkov junijski večer hkrati pride 50 ljudi, ki potrebujejo pomoč, kar je nemogoče sprocesirati. Trudimo se, da jih stažiramo, in da pride tisti, ki bolj potrebuje pomoč, na vrsto prej ter da se pri čakanju nikomur ne dela škoda," dodaja. Zdravniški sindikat Fides poudarja, da kadrovsko pomanjkanje traja že leta: "Krivda za takšno katastrofalno stanje je v kronični neučinkovitosti zdravstvenih menedžerjev in v seriji povsem zgrešenih političnih odločitev."  

V SZD pa ocenjujejo, da je problem tudi v pomanjkanju kompetentnih zdravnikov, za kar nosi odgovornost menedžment javnih zavodov, ki mu plačniki javnega zdravstva z zakonom o uravnoteženju javnih financ in pravilniki dodatno vežejo roke pri samostojnem in odgovornem načrtovanju dela in vodenju bolnišnic.