Štirinajstega septembra se začne uporabljati Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/389 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu (PSD2), ki prinaša dve novi plačilni storitvi. Banke, hranilnice in drugi ponudniki plačilnih storitev v EU bodo lahko ponudili storitev odreditve plačil in storitev zagotavljanja informacij o računih. "Glavna sprememba je, da stranka lahko do svojega računa dostopa in izvaja plačila prek aplikacije tretjega ponudnika," spremembo opišejo v SKB.

Kdo so tretji ponudniki plačilnih storitev?
Gre za ponudnike plačilnih storitev, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev odreditve plačil in zagotavljanja informacij o računih po ZplaSSIED (plačilne institutcije in družbe za izdajo elektronskega denarja) in dovoljenje za opravljanje bančnih, vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev po Zban-2 (kreditne institucije) ter ponudniki plačilnih storitev, ki so pridobili dovoljenje pristojnega nadzornega organa države sedeža in opravljajo plačilne storitve na območju Slovenije neposredno ali prek zastopnika, ali so v Sloveniji ustanovili podružnico.

Na enem mestu informacije o več računih

"Nova zakonodaja omogoča, da bo uporabnikom na enem mestu (portal, enotna spletna banka oziroma aplikacija) na voljo upravljanje računov, ki jih imajo pri različnih bankah in hranilnicah. Tako bo imel uporabnik na enem mestu vpogled v vse svoje račune, lahko pa bo tudi izvajal plačila. Prav tako bo omogočala, da bo pri določenih ponudnikih mogoče opravljati plačilo direktno s svojega računa namesto s plačilno kartico, po povzetju ali z drugimi plačilnimi metodami," pojasnjujejo v Novi KBM.

"Trenutno lahko plačilne storitve odreditve plačil in zagotavljanja informacij o računih v Sloveniji opravljajo vse slovenske banke in hranilnice ter nebančni ponudnik mBills, prav tako pa tudi vsi subjekti držav članic Evropske unije z ustreznim dovoljenjem pristojnih organov," pravijo na Banki Slovenije.

Foto: Profimedia mobilni telefon nakupovanje "Nebančne aplikacije nudijo tretji ponudniki (katerakoli pravna oseba – banka, podjetje fintech, spletni trgovec …) oziroma ponudnik storitev, ki mora biti registriran pri regulatorju in ima licenco nacionalne centralne banke," pojasnjujejo na SKB. 

"Če bodo potrošniki tretjim ponudnikom plačilnih storitev (TPP) dali soglasje za storitev odreditve plačil, bodo dali dovoljenje za podatke, ki so potrebni za izvedbo plačila. Soglasje za dostop do informacij na računu lahko traja največ 90 dni, potem ga je treba obnoviti. Prav nobena transakcija se ne sme izvesti brez predhodne privolitve potrošnika," pojasnjujejo na Združenju bank Slovenije in dodajajo, da "dogovor o soglasju primarno poteka med TPP in potrošnikom, o čemer mora biti banka ustrezno obveščena".

Registri Banke Slovenije so na voljo na tej povezavi, centralizirani seznam ponudnikov plačilnih storitev v vseh državah članicah pa je na voljo v registrih, ki jih vodi Evropski bančni organ (EBA). Vsi tretji ponudniki plačilnih storitev, ki bodo storitve opravljali na območju EU, se bodo morali registrirati pri nacionalni centralni banki države, v kateri bodo storitev opravljali. Kdor bo opravljal storitev v Sloveniji, mora tako pridobiti ustrezno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev v skladu z Zakonom o bančništvu oziroma Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih.

Uporabnik mora dati soglasje

Brez izrecnega soglasja uporabnika TPP ne more opravljati storitev. "Način podajanja soglasja je opredeljen med uporabnikom in ponudnikom. Banka v tem delu ne sodeluje in ne pogojuje postopkov," o svoji vlogi v tem povedo v Novi KBM. Ponudnik storitev bo lahko opravljal le tiste storitve in dostopal le do tistih podatkov, za katere je uporabnik dal dovoljenje. V primeru plačevanja bo dovoljenje veljalo za konkretno transakcijo, pri čemer bo banka žeton za transakcijo preverila. 

Ko bo uporabnik podal dovoljenje TPP za dostop do računa, se bo TPP lahko povezal z banko. "TPP se bodo z bankami povezali preko namenskih vmesnikov oz. API-jev, s katerimi bosta novi plačilni storitvi tretjim ponudnikom plačilnih storitev tudi omogočeni. Za ponudnike plačilnih storitev, ki so registrirani pri Banki Slovenije, so na spletnih straneh bank in hranilnic že na voljo tehnične specifikacije, testni portal za testiranje programske opreme in aplikacij vseh obveznih API-jev," pravijo na Združenju bank Slovenije.

Slovenija Na bankah se 14. septembra spreminjajo pravila

Kaj pa tveganja? 

Uporabniki, ki se odločajo za uporabo storitev TPP, se morajo prepričati, ali ima ponudnik ustrezno licenco Banke Slovenije. Pozornost morajo nameniti tudi temu, kako je TPP poskrbel za varnostne ukrepe pri dostopanju do plačilnih računov. 

Banke so poskrbele za razvoj vmesnika, ki ga bodo uporabljali TPP za dostopanje do računov. "Čeprav je proces varen, želimo poudariti, da je odločitev stranke, s katerim ponudnikom in s katero aplikacijo želi deliti podatke o svojem računu, zelo pomembna," opozarjajo uporabnike v SKB. 

"V primeru neodobrene in nepravilno izvršene plačilne transakcije je odgovornost na strani ponudnika plačilnih storitev, ki vodi račun uporabnika, da slednjemu zagotovi popravek oziroma mu povrne sredstva neodobrene oziroma nepravilno izvršene plačilne transakcije," pa v Banki Slovenije razjasnjujejo, kdo nosi odgovornost v primeru težav.

dezurni@zurnal24.si