Družinica, ki jo opisujemo v tokratnem prispevku, je živela vselej skromno, zaporedje nesrečnih dogodkov in okoliščin pa jih je potisnilo na socialni rob. Prav zdaj potrebujejo pomoč vseh tistih, ki z dobro voljo radi pomagajo, zato so zanje na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje odprli tudi račun.
Pogledala je v ozadje
Ni potrebno veliko, da nekomu polepšamo dan, praznike in morda s tem pozitivno vplivamo na njihovo življenje. Majhne pozornosti in dobra volja so tiste, ki naredijo največje premike med posamezniki in v družbi, zato je decembrska misija projekta Glas generacije: "Vse je mogoče, če se hoče."
Ob objavah pisem otrok iz socialnega dna in pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, ki so svoje želje zaupali Božičku ali dedku Mrazu, se nismo spuščali v njihove žalostne življenjske zgodbe. Objavili smo zgolj sto pisem in risbic brez ozadja, bralci pa ste z veliko srčnostjo izpolnjevali želje otrok in jim nepopisno polepšali praznike. Mnogi ste pošiljali še dodatna darila za otroke, ki niso imeli možnosti napisati pisma in tako obdarovali še najmanj 200 dodatnih otrok.
Anela je k akciji povabila tudi svoje prijatelje iz trgovinice Mali Zakladi, ki so se brez oklevanja in zelo velikodušno odzvali. Za praznike so obadarili vse otroke v družini in jim namenili tudi finančni prispevek za lažje plačevanje osnovnih življenjskih stroškov.
Akciji se lahko pridružite tudi vi in družini pomagate s poljubnim prispevkom na spodnji račun, ki so ga na Zvezi priajteljev mladine Ljubljana Moste-Polje odprli samo zanje. S prejetimi sredstvi bodo plačali položnice in zdravila za bolnega petletnika.
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA MOSTE POLJE
PROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA
IBAN: SI56 3300 0000 1303 865
BIC: HAABSI22
KODA: CHAR
NAMEN: HUMANITARNA POMOČ DRUŽINI
SKLIC: SI00 650-288
“Anelinega povabila k sodelovanju smo se zelo razveselili. Vedno si prizadevamo, da lahko po najboljših močeh pomagamo in zavedamo se, da so lahko praznični dnevi za družine, ki živijo v pomanjkanju vse prej kot praznični. V trenutnih razmerah je nekaterim še posebno težko, zato nam veliko pomeni, da lahko tudi sami z izdelki in finančnim prispevkom pomagamo družini v stiski. Srčno upamo, da smo lahko pripomogli k temu, da bo družini za letošnje praznike prijetno in lepo,” nam zaupa Petra Vrhovec Rozman, ustanoviteljica in direktorica butične trgovine Mali zakladi.
Covid je njihovo situacijo še poslabšal
Družina je velika, poleg mamice in očeta jo sestavljajo še štirje otroci stari 11, 8, 5 let in dojenček star pol leta. Njihovih imen zaradi zaščite otrok ne bomo razkrivali. Družinica se je s prvim udarcem usode srečala še pred rojstvom tretjega otroka, ko so se materi v sedmem mesecu nosečnosti začele pojavljati težave: "Nenavadno mi je začel rasti trebuh, nabirala se mi je plodovnica, nakar so ugotovili nosečniško sladkorno in nenavadno večji srček pri otročku."
Nekaj mesecev po njegovem rojstvu so ugotovili, da ima hudo kromosomsko napako in zelo redko genetsko bolezen, za katero ni zdravila. Zdravniki so dejali, da ne bo doživel svojega tretjega rojstnega dne. "Na srečo smo še z njim in nam krajša vesele dni," ob tem pove mati.
Deček je na stopnji trimesečnega otroka, ne more sam jesti, stati, hoditi, govoriti ali sedeti in potrebuje 24-urno nego staršev. Še vedno se zaradi njegovega srca bojijo za njegovo življenje, mati pa je pustila službo in ostala z njim doma. Tako prejema mesečno od države dodatek za izpad dohodka in nego za otroka, v skupni višini 778 evrov.
Oče je več kot dvajset let uspešno opravljal svoj poklic, da je lahko družina skromno, a prijetno živela. Pred dvema letoma pa so se začele pojavljati težave z roko, ki so bile vse hujše, dokler naposled ni mogel več dvigniti roke. Zdravniki so ugotovili, da bo potrebna operacija, medtem je izgubil službo, bil na zavodu za zaposlovanje in prejemal nadomestilo. Zaradi covida-19 pa so njegovo operacijo prestavili za nedoločen čas, pred sedmimi meseci je prenehal prejemati denarno nadomestilo in se je tako družina čez noč soočila s hudim pomanjkanjem in stisko.
Mamica otrok pravi, da oba starejša otroka stisko razumeta. Starejši sin vseeno kdaj zaprosi za kakšno stavr, ki si jo močno želi. Pa ga mora žal zadnje čase velikokrat razočarati. Mlajša hčerkica pa zadržuje vse v sebi: "Vem, ko si česa želi. Pa tega ne pove na glas, ker nas noče obremenjevati." Priznava, da ji je zelo hudo, ko jima v trgovini ne more kupiti željene čokoladice, kosmičov ali soka, "čeprav sta res pridna in bi si takšno stvar res zaslužila."
Držinica ni načrtovala novih družinskih članov, a je kjub temu pred pol leta privekal na svet še četrti otrok. "Za nosečnost nisem vedela do 21. tedna. Ko sem izvedela za nosečnost, sem bila zelo pretresena, saj je novica prišla res ob neugodnem času," se spominja in dodaja, da se je žal tudi četrti otroček rodil z lastnostjo, ki mu bo otežila življenje. Na eno uho je popolnoma gluh, na drugo sliši približno 50 odstotkov. Sicer pa mamica z olajšanjem pove, da je zdrav in se normalno razvija.
"Hudo mi je, ker me tako milo gleda"
Pred pogovorom z mamico bi pomislili, da bo gospa veliko jamrala in se pritoževala. Pa ni niti enkrat niti nakazala na to, da bi se smiila sama sebi, ali bi ji bil kakšen od otrok v breme. Niti v času pandemije, ko se cela družina gnete v majhnem stanovanju in imajo poleg vsega še šolanje od doma. Jo pa med opisovanjem otrok in skupnih trenutkov kljub temu zlomi jok, ki ga hitro pogoltne ...
Na vprašanje, kdaj ji je z bolnim sinčom najtežje, ne opisuje trenutkov povezanih z nego. "Hudo mi je, ker me tako milo gleda, pa ne vem kaj želi, ali bi rad kaj jedel, kaj pil, imel igračko. Gleda me z žalostnimi očmi in to je zame najhuje, ker ne vem, česa si želi." Težko je tudi pri hranjenju, kjer je treba biti zelo previden in vso hrano spasirati. "Paziti moramo, da ga hrana ne zapre, saj se potem tudi dva dni muči in v velikih bolečinah odvaja blato," je povedala in pojasnila, da je včasih hudo, ker lahko ostala dva otroka pojesta kakšno čokoladico, on pa ju samo gleda.
Poleg rednih terapij potrebuje tudi posebna zdravila, ki pa jih zdravstveno zavarovanje krije le do polovice. Tako imajo dodatne stroške z zdravili med 60 in 70 evri na mesec, kar za družino v trenutnih okoliščinah predstvalja velikansko vsoto.
Majhen prostor, mirni živci
Čeprav živi družina v majhnem najetem stanovanju velikem 63 kvadratnih mestorv, starša niti zdaj v času šolanja od doma ne izgubljata živcev. "Imamo zelo pridna otroka, zjutraj vstaneta in začneta delati za šolo. Ponavadi do poldneva že vse zaključita," opisuje.
"Seveda je tudi pri nas včasih slaba volja, a ju tedaj znamo zamotiti in preusmeriti slabo voljo v kaj dobrega. Če smo vsi slabe volje, tudi ni dobro," pravi. "Sem pozitivna oseba, nočem misliti na negativno. Z negativnostjo ne bomo nič dosegli. Treba se je boriti za naše otroke, da je njim lepo in fajn," dodaja.
"Res sem iz srca hvaležna za novoletna darila za otroke. Tako nam je veliko lažje, ker ne bodo ostali praznih rok ob smrekici in študirali, zakaj niso dobili darila," pravi mama otrok. Najhuje bi bilo otrokom kasneje v šoli, ko bi sošolci opisovali svoja darila, njeni otroci pa ne bi imeli nič za povedati.
"To je najlepše, otroci se zjutraj zbudijo in so vsi nestrpni, kaj jim je Božiček prinesel. Najlepše jih je opazovati, ko odpirajo darilo in njihov nasmeh na obrazu," pravi
Zbrani denar bi šel za položnice in zdravila
Z zbranim denarjem bi družinica poskrbela predvsem za plačilo položnic, saj z mnogimi že krepko zamujajo. "Bojimo se, da bi na koncu zaradi tega izgubili še stanovanje," pravi. Redno plačevanje položnic je v tem trenutku njihov največji cilj, ko bo oče prestal operacijo, bo lahko znova delal in bo družini znova lažje.
Pomagate lahko s poljubnim prispevkom na zgornji TRR, ki so ga pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje odprli prav za ta namen.
anja.scuka@zurnal24.si