"Ureditev področja industrijske konoplje je prvi izmed treh korakov, za katere smo se odločili v Združeni levici. Drugi korak bo legalizacija konoplje v medicinske namene, o kateri je bilo v zadnjih letih veliko govora a nobene rešitve. V okviru tega drugega koraka bomo predlagali, da tudi Slovenija povzame ureditev nekaterih drugih Evropskih držav, v katerih je zdravljenje z medicinsko konopljo že ustrezno urejeno in dovoljeno," so sporočili iz Združene levice (ZL).

"Uporabnike konoplje se še vedno neupravičeno kriminalizira"

"Jugoslavija je bila ena od vodilnih v pridelavi in predelavi industrijske konoplje, zato menimo, da lahko tudi v Sloveniji postane rastlina prihodnosti," pravijo v ZL. Predlagajo tri rešitve, ki so v končni pristojnosti ministra za kmetijstvo in vlade.

Pridelava konoplje v Sloveniji je ponovno dovoljena leta 1998, ureditev na tem področju pa je omejujoča. Čeprav krovni zakon dovoljuje gojenje konoplje v industrijske in prehrambene namene, pravilnik določa, da se lahko konoplja goji le za namen pridelave semen za nadaljnje razmnoževanje, za pridobivanje olja, za pridobivanje izvlečkov za kozmetične namene, za prehrano živali, za pridelavo vlaken in za industrijske namene.

Pridelovanje in predelovanje v prehranske namene ni možno

Pravilnik torej ne dovoljuje, da bi v Sloveniji industrijsko konopljo pridelovali in predelovanja v prehrambene namene, kot je to mogoče v večini evropskih držav (Avstrija, Nemčija, Hrvaška …). Pri nas tako ni možno proizvajati in prodajati pijač iz industrijske konoplje, čajev, pekovskih izdelkov in podobno.

"Zaradi teh omejitev na primer Pivovarna Laško konopljinega piva ni mogla prodajati v Sloveniji, lahko pa ga je v Avstriji. Tudi Žito je želelo prodajati konopljin kruha, pa je s strani ministrstva za zdravje prejelo negativno mnenje. Zato se v Sloveniji pri industrijski konoplji pojavlja enak problem kot v lesni industriji: izvažamo surovino, uvažamo izdelke. S tem izgubljamo delovna mesta in dobičke, ki bi lahko ostali doma," navajajo v ZL.

Avtohtone slovenske sorte konoplje

Drug večji problem je dovoljena vsebnost THC v industrijski konoplji, ki je postavljena pri 0,2 odstotka. Tako nizko določena dovoljena vsebnost THC ne omogoča ponovne pridelave avtohtonih slovenskih sort konoplje. Rastline z višjo vsebnostjo THC so namreč bolj odporne in razvijejo višjo stopnjo odpornosti, poleg tega pa so vlakna takšnih sort bolj kvalitetna in trpežna. Ker je raven 0,2 odstotka določena tudi na ravni EU kot predpogoj za pridobivanje subvencij, v ZL predlagajo, da vlada sproži ustrezne postopke za spremembo direktive in sicer tako, da bo dovoljena vsebnost THC postavljena pri 0,9 odstotkih.

Industrijska konoplja spada med prepovedane droge

"Tretji problem s katerim se srečujemo je, da je tudi industrijska konoplja, uvrščena v I. skupino prepovedanih drog in je ne glede na vsebnost THC določena kot rastlina, ki je zelo nevarna za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se zato ne more uporabljati v medicini," opozarjajo v ZL. 

"Da spada v to skupino tudi industrijska konoplja, je popolnoma nerazumljivo in neutemeljeno, zato predlagamo, da se v uredbi jasno določi, da industrijska konoplja ni prepovedana droga."
 
Do parlamentarnih počitnic bodo v ZL pripravili še predloge glede ureditve rabe konoplje v medicinske namene ter uporabe v rekreativne namene. 

sergeja.hadner@zurnal24.si