Foto: Nik Rovan Tjaša Pureber Filozofska fakulteta je bila nazadnje zasedena leta 1971. Nobeno naključje ni, da se je ta ideja spet pojavila v času krize. Študentom je preprosto prekipelo. Če se dejansko zgodi zasedba, bo študente najlažje označiti za pijavke socialne države. Najlažje bo reči, da je absolventski staž luksuz, težave z izpiti pa produkt njihove lenobe. Takšna razlaga je preprosto podcenjujoča.

Študentje se tokrat ne upirajo zato, ker zahtevajo pravice zgolj zase, ampak zato, ker s svojim uporom kažejo ogledalo družbi, ki ji je spodletelo. Spodletelo pri starejših, ki nimajo dostojnih pokojnin. Spodletelo pri delavcih, ki nimajo dostojnih plač. Spodletelo pri 110 tisoč ljudeh, ki nimajo služb. Spodletelo pri mladih, ki so že vsaj desetletje vrženi na rob družbe. Izračun je preprost. Službo (če ima srečo) dobi le vsak tretji diplomant. Stanovanj ne dobijo. Njihove začetne plače se v povprečju gibljejo okoli tistih, ki jih imajo nekvalificirani delavci. Tega ne gre razumeti napačno: nič ni narobe, če so plače enake. Težava je v tem, da so za vse delavce prenizke. Študenti so pri nas delavske boje in demonstracije v preteklosti vedno podpirali. Zanimivo bo videti, ali bodo med morebitno blokado tokrat delavci solidarni s študenti.

Sporno. Zdi se, da so študente njihovi uradni zastopniki spet pustili na cedilu. Že res, da drži, ko pravijo, da je diploma postala le še ena seminarska naloga, ki jo lahko opraviš brez absolventa. A zakaj nihče ne podvomi o sistemu, ki jo je razvrednotil?