“Zavedamo se, da z rešitvijo nikoli ne bodo zadovoljni vsi, a da jih čim bolje obveščamo in da ob njihovi pomoči zberemo tako vse slabosti kot prednosti predlaganih tras, iščemo do ljudi nove poti,” je včeraj na Ravnah na Koroškem dejal Mitja Pavliha z ministrstva za okolje in prostor (MOP).
Na Koroškem se namreč maja začenjajo razprave in javne tribune o novih predlaganih trasah hitre ceste med Otiškim Vrhom in Holmcem. Tako na MOP kot na ministrstvu za promet poudarjajo, da bodo zbrane informacije v pomoč strokovnjakom pri nadaljnjem umeščanju trase v prostor.
Civilna iniciativa glasna
Tretja razvojna os pa še vedno razburja člane Civilne iniciative Braslovče, ki so včeraj znova opozorili na neprimernost trase med Velenjem in avtocesto A1 s priključkom v Šentrupertu. “Gradnja te trase bi potekala po prvovrstnih kmetijskih zemljiščih, razbila bi Celje in Velenje, ki sta v isti regiji, poleg tega pa je ekonomsko potratna, saj je kar 140 milijonov evrov dražja od drugih,” so poudarili v iniciativi.
Arheologi na delu
Mestno občino Velenje (MOV) pa je MOP včeraj obvestili, da bo Center za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v sklopu priprave državnega prostorskega načrta za državno cesto od Šentruperta do priključka Velenje jug še ta mesec na območju MOV ter občin Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki opravil nekatere nujne arheološke raziskave.
“MOP bo v začetni fazi opravilo analizo celotnega prostora, po katerem potekajo možne različice trase hitre ceste, zatem pa bodo izbrali najustreznejšo rešitev. Testne jamice, ki bodo ob tem nastale, bodo po pregledu zasuli in prekrili s travno rušo,” pojasnjujejo na MOV.
Do ceste še dolga pot
Tretja razvojna os. Na javnih razpravah bodo zbirali predloge.