Število trgovin diskontnih trgovcev v Sloveniji še vedno narašča, spreminja pa se tudi njihova podoba, kar naj bi po prepričanju diskontnih trgovcev izboljšalo nakupovalno izkušnjo.

V Hoferju so pojasnili, da je arhitekturna zasnova diskontnih poslovalnic večinoma tipska, s tem pa tudi, če možnosti to dopuščajo, njihova površina. Pri tem so vedno možna odstopanja glede na velikost parcele, prostorske akte in podobno.

Po novem pa v Hoferju za izboljšanje preglednosti obstoječim objektom širijo prodajni prostor za 200 kvadratnih metrov, ki sedaj skupaj znaša 1100 kvadratnih metrov. Pri izboru lokacij za poslovalnice Hofer med drugim upošteva gostoto poseljenosti v neposredni bližini, infrastrukturo, dostopnost in potrebe kupcev.

Vsaka poslovalnica mora biti ekonomsko upravičena

Tudi Lidlove trgovine so si med seboj podobne oziroma izhajajo iz enotnega koncepta. Bistvo je, da mora biti vsaka poslovalnica ekonomsko upravičena. Po novem gradijo prostornejše in svetlejše poslovalnice, lotili pa so se že tudi nekaj obsežnejših prenov, ki se bodo nadaljevale tudi v prihodnjem letu.

Skladno s povečanim številom poslovalnic tako v Hoferju kot Lidlu pričakujejo, da se bo tudi v prihodnje nadaljevala rast prihodkov, ki jo diskontni trgovci beležijo v zadnjih letih. 

Hofer med tremi največjimi diskontniki v Sloveniji tudi daleč prednjači po prihodkih. Napovedi o letošnjih pričakovanjih sicer niso želeli podati, vendar pa je njihova rast v preteklih nekaj letih znašala okoli 12 odstotkov. Lansko leto so s prodajo ustvarili 396,5 milijona evrov, predlani pa 352,9 milijona evrov. Čistega dobička jim je v Sloveniji lani ostalo 14,9 milijona evrov, kar je nekoliko manj kot leta 2014, ko je znašal 19,5 milijona evrov.

Lidl je imel lani 300,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, s čimer je za slabih osem odstotkov presegel predlanskih 278,9 milijona evrov. V primerjavi s predlanskim letom je za slabo petino povečal dobiček, ki je znašal 10,4 milijona evrov.

Na tretjem mestu po prihodkih od prodaje med diskontniki je italijanski Eurospin. Medtem ko je predlani s prodajo ustvaril 104,9 milijona evrov, so lanski prihodki znašali 112,5 milijona evrov oziroma dobrih sedem odstotkov več. Nekoliko manj kot v letu 2014 je Eurospin ustvaril čistega dobička, in sicer nekaj manj kot 806.000 evrov, predlani pa ga je bilo za dober milijon evrov.

Največji kos trgovske pogače si še vedno reže Mercator, katerega tržni delež se v zadnjih letih giblje okrog 30 odstotkov.