V lanskem letu je bila v zakonodajno proceduro vložena spremenjena direktiva o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov. Z njenim sprejetjem na vladi se je uredilo to področje, spremenjena pa je bila s točno določenim namenom. Njen namen je zmanjševanje tveganja premestitve emisij ogljikovega dioksida (CO2) iz Evropske unije (EU) v območja izven EU, za katera velja ohlapnejša zakonodaja glede emisij toplogrednih plinov.
V času energetske krize so zrasli stroški cene pravic do emisije, ki so bili preneseni na ceno električne energije in jih tako nosi upravljavec naprave, ki povzroča emisije. Z novo direktivo se za namene nadomestitve posrednih stroškov upravljavcem naprav lahko dodeli pomoč v obliki neposrednih nepovratnih sredstev. V ta namen bo vlada devetnajstim podjetjem letno razdelila malce manj kot 100 milijonov evrov.
"Si predstavljate, kje bi bili?"
Na podlagi Zakona o varstvu okolja (ZVO-2; 13. odstavek 183. člena) se lahko del sredstev Sklada za podnebne spremembe, ki se polni iz prihodkov od prodaje pravic do emisije na dražbah, nameni za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov.
"Danes je izjemno pomemben dan za slovensko energetsko intenzivno industrijo, ki je po desetih letih dočakala, da je vlada sprejela uredbo o povračilu indirektnih emisij. Hvala vladi, kajti s tem je bil pretrgan gordijski vozel, zaradi katerega naša energetsko intenzivna industrija ni imela enakih konkurenčnih pogojev kot naši konkurenti drugje po Evropi," je v odzivu na napovedano sprejetje direktive dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
"Tega povračila bo deležnih 19 podjetij. V to industrijo spadajo aluminaši, jeklarji, papirnice, cementarne, del železovih livarn, proizvajalci steklenih vlaken. Ta podjetja bodo imela na razpolago nekaj manj kot 100 milijonov evrov. Si predstavljate, kje bi Slovenija bila, če bi ta podjetja vseh preteklih deset let prejemala to pomoč?" je pojasnila Nahtigal.
"Ta denar morajo podjetja v celoti nameniti za razvoj novih tehnologij ali pa za ozelenitev že obstoječih tehnologij. Ta denar gre izključno za posodabljanje," je še dodala generalna direktorica GZS in razkrila, da direktiva velja tudi za leto 2022.
Lani brez sredstev
Z direktivo bo skušala vlada doseči okoljske in podnebne cilje. Z njo se zmanjšuje verjetnost povečanja globalnih emisij toplogrednih plinov, ki bi jo lahko prinesla selitev proizvodnje zunaj EU.
V letu 2021 v Sloveniji ni bilo sprejetega predpisa, ki bi določal način in pogoje dodelitve nadomestila za kritje posrednih stroškov v korist določenih sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni tveganju premestitve emisij CO2. Finančna nadomestila za posredne stroške upravljalcem naprav v upravičenih sektorjih tako za leto 2021 niso bila dodeljena.