Okrožni državni tožilec Luka Grasselli je 46-letnemu Igorju Velovu očital, da je marca 2016 kot direktor Agencije za varnost prometa (AVP) od lastnika in direktorja ljubljanskega podjetja SGB Aleša Trontlja, s katerim je sklepal pogodbo za digitalizacijo šolskih poti, vredno 19.000 evrov, zahteval sponzoriranje kranjskega boksarskega kluba Bulldog. Temu na bi eno leto vsak mesec nakazoval 400 evrov, vsega skupaj torej 4800 evrov, a do pokroviteljstva ni nikoli prišlo.

Foto: D. M. Igor Velov

Pogodba je bila vendarle podpisana

Velov, tudi nekdanji državni svetnik in neuspešni kandidat za kranjskega župana na lokalnih volitvah leta 2022, krivdo ves čas zanika, že v preiskavi pa je priznal, da je po končanem razgovoru glede posla 16. marca 2016 povabil Trontlja, naj se vrne v pisarno, ter ga na štiri oči vprašal, če bi bil pripravljen sponzorirati kakšnega športnika. Kot je še takrat povedal, sta se spet srečala 21. marca v kavarni v Trnovem: "Vedel sem, da se tudi SGB ukvarja z varovanjem, zmotno sem mislil, da fizičnim. Tako sem si predstavljal, da bi, če bi pomagali klubu, tudi njihovi delavci vadili tam. Vsi bi imeli nekaj od tega. Vedel sem, da ima boksarski klub okrog 400 evrov stroškov na mesec, nisem pa mislil, da SGB moral dati vse. In predvsem nisem ničesar zahteval, a je Trontelj to tako razumel. Nenazadnje pa je bila pogodba za digitalizacijo šolskih poti podpisana, kljub temu, da do sponzorstva ni prišlo."

Kot je na eni prejšnjih obravnav pojasnil Trontelj, ga je zadeva s sponzoriranjem šokirala: "Po vrnitvi s sestanka v Trnovem sem sodelavcem povedal, kaj se je zgodilo in poklical kriminalista na oddelek za korupcijo, vendar Velova nisem kazensko ovadil."

Po svojih besedah se je začel Velova izogibati, sklepanje posla pa je prenesel na prokurista. "Dobil sem še nekaj Velovih SMS-sporočil klicev, če se lahko slišiva, a sem ga zavrnil. Podpis pogodbe pa je potekal povsem normalno."

Že v sodni dvorani napovedal pritožbo

Zagovornik Velova, odvetnik  Blaž Kovačič Mlinar, ki je danes poudaril, da njegov klient ni ničesar zahteval, da pa "tudi javni uslužbenec lahko vpraša, če je kakšna možnost za sponzorstvo", je predlagal oprostilno sodbo. Tožilec Grasselli se je, nasprotno, zavzel za strogo kazen, poldrugo leto zapora, 10.000 evrov stranske kazni in prepoved opravljanja uradne funkcije za tri leta. Za jemanje podkupnine je sicer zagroženih od enega do pet let aresta ter denarna kazen.

Ker pri kaznivem dejanju ni nastala nobena škoda in je od njega preteklo že osem let, poleg tega pa Velov ni v nobenem drugem kazenskem postopku, mu je sodnica Jasmina Javornik izrekla precej milejšo sankcijo: eno leto pogojnega zapora s preizkusno dobo treh let in 2000 evrov denarne kazni. Poravnati mora tudi stroške postopka. Odvetnik Kovačič Mlinar je že v sodni dvorani napovedal pritožbo, tožilec Grasselli pa se mora o tem še odločiti: "Zadovoljen sem z obsodilno sodbo, ne pa tudi z njeno višino."

Velova, ki ga je vlada s položaja direktorja AVP razrešila maja 2019, potem ko ni ustrezno pojasnil, kako je poškodoval službeni avto, ki ga je imel v stalni uporabi, še ni vrgel puške v koruzo. "Vse temelji na izpovedi ene priče, ki pa je svoje izjave spreminjala. Tudi sama pa je potrdila, da nisem ničesar zahteval. Zato še ni konec in po pritožbi pričakujem oprostitev," nam je povedal pred sodiščem.