"Letos bomo pripravili srednjeročni načrt delovanja, s katerim bo opredeljena smer razvoja upravljanja objektov in ponudbe storitev. Načrtujemo, da se bo obseg tržne dejavnosti v naslednjih letih povečeval," napovedujejo v Javnem gospodarskem zavodu (JGZ) Brdo.

Kot ugotavlja podjetnica in nekdanja generalna sekretarka vlade Nevenka Črešnar Pergar, je tujih visokih gostov v Sloveniji vse manj. Šefinja Protokola Republike Slovenije Ksenija Benedetti dodaja, da so ti obiski tudi vse krajši: "Deloma je razlog v drugačnih komunikacijskih poteh, zagotovo pa je pomemben razlog za to tudi gospodarska kriza v številnih državah."

Stroški vzdrževanja in investicij so JGZ Brdo lani stali dobrega pol milijona evrov. Obenem pa so iz tržne dejavnosti (oddaje kongresnih in drugih zmogljivosti) imeli 3,1 milijona evrov prihodkov.

Pri nas zasebnih rezidenc ni

"Naši državniki nimajo rezidence, vsi prebivajo v svojih stanovanjih, kaj šele da bi imeli počitniško rezidenco," pojasnjuje Benedettijeva. Slovenski predpisi namreč ne predvidevajo uporabe protokolarnih objektov v zasebne namene. V času nekdanjega predsednika države Danila Türka, ki naj bi v Koči Jezero na Brdu preživljal tudi konce tedna, so se sicer sklicevali na določilo, da mu je ta objekt ves čas na razpolago. Brunarico so zgradili v času Josipa Broza - Tita, pozneje pa jo je pogosto uporabljal tudi pokojni predsednik Janez Drnovšek. Sedanji predsednik države Borut Pahor je upravljanje koče iz svojega urada prenesel na JGZ Brdo in se njeni uporabi odrekel.

Težki časi za prodajo

"Smiselno se mi zdi, da imamo manjše število protokolarnih objektov. Tisto, kar imamo, pa mora biti dobro vzdrževano," meni Črešnar Pergarjeva. Ko je sodelovala v nekdanji Drnovškovi vladi, je podpirala prodajo Vile Tartini v Strunjanu in Vile Zlatorog v Bohinju, poleg tega pa ni bila naklonjena odločitvi, da država izplača denacionalizacijske upravičence in tako obdrži grad Strmol. "Takrat so bili še zlati časi za prodajo, a tovrstne pobude niso bile dobro sprejete. V trenutnih razmerah pa je take objekte skorajda nemogoče prodati."

Za gradove ni zanimanja

Besede Črešnar Pergarjeve potrjujejo tudi neuspešni poskusi s prodajo gradov. Ministrstvo za kulturo letos načrtuje prodajo šestih od 16 gradov, pri čemer bodo prve razpise objavili aprila. Za grad Borl je v zadnjem letu izhodiščna cena padla z 2,2 milijona evrov na 1,6 milijona, za grad Viltuš pa z 817.000 evrov na 595.000, a ker v nobenem primeru ni bilo kupca, bodo opravili novi cenitvi. Prodaja čaka še gradove Otočec, Bizeljsko, Gradac in Šrajbarski turn. V najem pa so lani oddali Predjamski grad, za katerega je letna najemnina odvisna od prihodkov, vendar ne sme biti nižja od 240.000 evrov. Najemnik je družba Postojnska jama.