Trenutno je največ prostih delovnih mest za profile, kot so strojni inženirji, inženirji kakovosti, elektroinženirji, specializirani prodajniki, računovodje, vodstveni kadri v prodaji in financah ter tehnični kadri, ocenjujejo v kadrovski agenciji Adecco. V naslednjih petih letih bo največ povpraševanja po poklicih s področja informacijske tehnologije, zdravstvene oskrbe, biotehnologije in storitvenega sektorja, napovedujejo, še naprej pa bo razmeroma lahko najti službo v večini tehničnih in naravoslovnih poklicev.

Diploma zgolj za začetek

Po podatkih zavoda za zaposlovanje so lani brezposelni ne glede na izobrazbo delo povprečno našli v 7,9 meseca. So pa dlje od povprečja na zaposlitev čakali iskalci dela z višješolsko izobrazbo, (staro) univerzitetno diplomo in tisti z znanstvenim magisterijem, kaže statistika. Najhitreje pa so službo dobili doktorji znanosti, ki jih je sicer zelo malo, in diplomanti bolonjskih programov, ki so na zaposlitev čakali dobrega pol leta.

"Izobrazba je pogoj za delovno mesto, ni pa edino merilo pri izboru kandidata," pravijo na Adeccu. Tudi na Univerzi v Ljubljani dodajajo, da ob samem študiju prav dodatne dejavnosti diplomante pripravljajo na uspešen prehod v zaposlitev.

Marjan Batagelj, uspešen podjetnik in predsednik upravnega odbora Postojnske jame, pravi, da se ne strinja s tistimi, ki trdijo, da diploma na trgu dela nima dodane vrednosti, vendar hkrati opozarja, da je zaradi poplave izobraženih ljudi izobrazba podcenjena. "Če se izobrazbo doseže preveč preprosto, če je to instant izobrazba in ni posledica trdega študija, je ta izobrazba sama sebi namen," meni Batagelj. Da se je pomen dokončane formalne izobrazbe spremenil, opaža tudi Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager, ki pravi, da je diploma včasih veljala za vstopnico v dobre, zanimive službe, zdaj pa je zgolj osnova: "Ne gre za neki boj med izkušnjami ali diplomo; ta je namreč postala osnovni standard, ki ga moraš imeti. Vendar diploma ne zagotavlja več službe, kot jo je včasih, brez nje pa je do službe še veliko težje priti."

Kuhar naj ne bo strojnik

Vodja podjetniških delavnic Ustvarjalnik Matija Goljar pravi, da nikakor ni smiselno, da se pogovarjamo, kateri študij ti bo zagotovil zaposlitev: "Spomnite se, da je neki minister pred petimi leti govoril, kako Slovenija potrebuje 60.000 novih gradbincev, samo eno leto kasneje pa se je zgodil zlom." Goljar ob tem še poudarja, da je "velika škoda, da imamo človeka, ki je fantastičen kuhar, potem pa gre študirat strojništvo, ker misli, da bo tam službo dobil". Ob tem dodaja, da če je človek na nekem področju dober, se bo vedno znašel in prosperiral tudi brez diplome, če se bo potrudil, da bo ta znanja dobil sam.