Danes upokojeni politik Dimitrij Rupel je v tožbi trdil, da mu je zaradi neenake obravnave oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca, torej Ministrstva za zunanje zadeve, nastala nepremoženjska oziroma premoženjska škoda.

V tožbi je zahteval 5000 evrov za domnevno nastalo nepremoženjsko škodo in ugotovitev obstoja delovnega razmerja oz. plačilo 20.000 evrov ter povračilo stroškov postopka.

Upokojili so ga

Prvi in večkratni zunanji minister je bil generalni konzul v Trstu, ko so mu 31. julija 2013 po zakonu o urejanju javnih financ (Zujf) izrekli prenehanje delovnega razmerja, čeprav ga je vlada Janeza Janše za generalnega konzula imenovala le dobro leto pred tem. Rupel je namreč dopolnil več kot 65 let starosti in imel 40 let delovne dobe.

Rupel je prepričan, da so ga na MZZ preslepili, ko je julija 2012 podpisal dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja, ki določa, da se bo njegovo službovanje na MZZ nadaljevalo do 31. julija 2013, ko bo skladno z Zujfom prenehalo. Trdi, da je ta dogovor oziroma aneks k pogodbi o zaposlitvi podpisal v prepričanju, da gre samo za administrativno formalnost in da bo mandat opravil do konca, saj ga je vlada za generalnega konzula v Trstu imenovala za dve leti.

Ni bil edini

Takratni in sedanji zunanji minister Karl Erjavec je že na prvem sojenju zanikal, da bi na njegovo odločitev, da Ruplu ne podaljša delovnega razmerja še za eno leto, vplivala zamenjava vlade, tako kot Ruplu pa so prenehanje delovnega razmerja v skladu z Zujfom izrekli še desetim uslužbencem.

Delovno sodišče je julija lani ugotovilo, da je Ruplu delovno razmerje prenehalo na zakonit način v skladu z Zujfom. Zavrnilo je tudi zahtevek za plačilo odškodnine kot posledice diskriminacije. Višje sodišče je sodbo v večjem delu potrdilo, v manjšem pa razveljavilo in vrnilo v novo sojenje. Sodba še ni pravnomočna, še piše Delo.