zdravstvene ustanove (Vojnik, Šentjur, Laško in Žalec) naj bi se združile v regijski urgentni center. To pomeni, da v teh zdravniki ponoči ne bi več dežurali.
"Na prvem sestanku, ki ga je o združevanju urgence na enem mestu imela naša bolnišnica z direktorji regijskih zdravstvenih domov (ZD), smo izoblikovali mnenje, da je zaradi razčlenjenosti in velikosti območja v nočnem času mogoče združevanje nujne medicinske pomoči le med našo bolnišnico in ZD Celje," pravi Frančiška Škrabl Močnik, vršilka dolžnosti (v. d.) strokovne direktorice Splošne bolnišnice (SB) Celje. Kot so nam sporočili z ministrstva za zdravje, kjer se zavzemajo za oblikovanje urgentnih centrov na enem mestu, bodo pogovore nadaljevali že konec tega meseca.
Za paciente nič dobrega
"Meni se zdi skupna urgenca ob hkratni ukinitvi dežurstev v našem ZD nesprejemljiva. Pacienti bi bili v tem primeru zagotovo na slabšem," meni Marko Ratej, direktor ZD Laško, kjer imajo tudi vrhunsko opremljena urgentna vozila, ki pa bi jih v vsakem primeru obdržali. Kot pravi, je na Obali to lahko zaživelo, saj nimajo tako razpršenega terena. "Mi pokrivamo tudi Občino Radeče, kar pomeni, da bi bili nekateri od urgentnega centra oddaljeni skoraj 50 kilometrov," pove.
"Nam je čisto vseeno, ali bo urgentni blok v ZD ali SB Celje, glavno je, da dežurna služba na periferiji ostane nespremenjena. Drugače si tega ne znam predstavljati, saj bi nekateri ob iskanju nujne pomoči do Celja potrebovali pet, drugi pa tudi 50 minut," pove Melita Tasič Ilič, direktorica ZD Šentjur, in doda, da ima zagotovilo ministra, da dežurstvo za zdaj ostaja.
Zdravniki razbremenjeni
Da je združevanje lahko za paciente le koristno, pa menita tako Jože Zupančič, direktor velenjskega ZD, kot Janez Lavre, direktor SB Slovenj Gradec, kjer je skupna urgentna služba bolnišnice in ZD zaživela ta teden.
"Zdravniki bodo tako razbremenjeni, njihovo delo bo manj stresno, poleg tega pa jim bodo 24 ur na dan na voljo aparature in vsa diagnostika,” prednosti našteva Lavre.
Da to za paciente pomeni celovitejšo strokovno obravnavo na enem mestu, je prepričan tudi minister za zdravje Dorijan Marušič. "Najprej bomo to izvedli tam, kjer so za spremembe dojemljivejši, a do pomladi bi se morali primarni in sekundarni centri povezati," meni Marušič.