"Če pridemo v koncentracijsko taborišče, lahko vidimo posnetke trupel, tudi v Srebrenici lahko vidimo posnetke trupel, pri nas pa se pojavljajo mnenja, da ne bi smeli predvajati prizora s posmrtnimi ostanki pobitih v Barbara rovu v Hudi Jami," je na novinarski konferenci poudaril direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman.

	Rudarska etika pravi, da mrličev v rudniku ne sme biti, ker je to zlo. Jože Dežman

Po njegovih besedah napis "zaraza" oziroma okužba na zidu v Barbara rovu dokazuje, da se je vedelo za obstoj grobišča v rovu. Zaradi pronicanja tkiv so namreč jašek okrepili z betonskim zidom, je pojasnil. Dežman je še dejal, da so v rovu našli tudi lisice iz rdeče žice, ki so po njegovem "temeljni znak kulture, ki je takrat zavladala". Takšne lisice iz rdeče žice, je nadaljeval, so namreč našli tudi v prikritem grobišču na Zaplani.

O štirih kategorijah žrtev
Dežman je glede povojnih pobojev še dejal, da je "več kategorij žrtev, ki jih težko razumemo". Kot prve je omenil pobijanje ranjencev, bolnih in invalidov, kar se je dogajalo v Konfinu in delno na Teznem. Izpostavil je še pripadnike nemške manjšine, nekdanje zapornike, "ki jih na poti domov pobijejo v lokalnih obračunih oziroma na ukaz lokalnih funkcionarjev", in pobite na meji.

Mesto mrtvih
"Po odkritju posmrtnih ostankov v Barbara rovu se postavlja tudi temeljno vprašanje o konstrukciji mesta mrtvih. V tem primeru imamo nazorno primerjavo med partijskim mestom mrtvih, ki ima svoj temeljni objekt v Grobnici herojev, veliki tri kubike, v Barbara rovu pa smo se znašli pred zaporo, ki je imela 400 kubikov in je bila dolga sto metrov in naj ne bi vodila duš v onostranstvo, ampak naj bi jih zapečatila," je še dejal Dežman.

Tudi predsednik vlade Borut Pahor je poudaril, da mora država dostojno in na spoštljiv način poskrbeti za vse najdene žrtve v Barbara rovu. Njena dolžnost je hkrati sprejeti zakon o žrtvah vojnega nasilja, ki je zdaj v obravnavi, je poudaril premier.

Posuti z apnom
"Ti ljudje so pred smrtjo verjetno trpeli. Ko so bili posuti z apnom, so verjetno že bili mrtvi," je še dejal Jože Balažic z Inštituta za sodno medicino. Pojasnil je, da apno po eni strani pomaga ohraniti truplo, po drugi strani pa uničuje DNK. Po njegovih besedah je za zdaj še težko govoriti o vzrokih smrti, so pa na truplih vidne tope poškodbe, ne pa tudi znaki strelnih ran.

Grobišče buri duhove tudi na Hrvaškem
Oglasilo se je tudi hrvaško Združenje braniteljev, invalidov in vdov osamosvojitvene vojne virovitičko-podravške županije in od državnega tožilstva v Zagrebu zahtevalo takojšnjo preiskavo glede odkritja posmrtnih ostankov v Barbarinem rovu. Trdijo, da so med ubitimi tudi Hrvati. "Preseneča nas, da se hrvaški politični vrh ni odzval na nedavno odkritje grobišča, ki je skrivalo trupla številnih nedolžnih Hrvatov. Predvsem predsednik Stipe Mesić, ki stalno poudarja, da morajo storilci plačati za zločine," so zapisali v sporočilu za javnost. ''To je le eno od 600 do zdaj odkritih grobišč v Sloveniji. Ne moremo verjeti, da še nihče ni odgovarjal za niti eno nedolžno žrtev, prav tako ni bila uvedena nobena preiskava. Medtem si hrvaško tožilstvo močno prizadeva za pregon storilcev zločinov v osamosvojitveni vojni.''

Grozljivo odkritje
Posmrtne ostanke več sto žrtev so v Barbara rovu rudnika na območju Laškega odkrili v torek. Trupla so globoko pod zemljo, v rovu, ki so ga prenehali uporabljati že leta 1942. Marko Štrovs, vodja sektorja za vojna grobišča na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je povedal, da so se morali delavci Rudnika Trbovlje-Hrastnik prebiti skozi sto metrov zamaška, sestavljenega iz več kot štiristo kubičnih metrov jalovine, betona, opeke in ilovice.

Informacije o tem, koliko naj bi bilo žrtev in od kod so jih vozili, so zelo različne. Šlo naj bi predvsem za Hrvate, ki so jih pripeljali iz Teharij, ocene o njihovem številu pa se gibljejo od nekaj sto do nekaj tisoč.