Evropska unija. Samo letos je šest držav Evropske unije dobilo desno usmerjeno vlado, lani še šest.

Nazadnje so v nedeljo socialiste na oblasti zamenjali z desno usmerjeno ljudsko stranko v Španiji. Ob tem smo pred zamenjavo oblasti ali tako rekoč brez nje v še štirih državah. V Grčiji vlada tehnična vlada, v Italiji poteka njeno formiranje po odstopu Silvia Berlusconija. Belgija je že več kot eno leto brez vlade, na volitve čakamo tudi v Sloveniji.

Vse možne koalicije – desne

Na desnico bi se po mnenju Milana Brgleza s katedre za mednarodne odnose fakultete za družbene vede uvrstile tudi vse tri potencialne koalicije po volitvah v Sloveniji – koalicija SDS in Državljanske liste Gregorja Viranta, koalicija Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića in Viranta ter koalicija Jankovića in SD.

Najbolje bi jih bilo razvrstiti od bolj do manj desne, pravi Brglez. Mitja Žagar z Inštituta za narodnostna vprašanja mu pritrjuje, da “nobeden od navedenih ni radikalno lev in celo ne klasična levica; pri vseh je opazna določena mera populizma; poudarjanje odločnosti, zahteve po enotnosti”.

V Zahodni Evropi so volilci z zamenjavo vlad z desnimi kaznovali leve za slabše rezultate. “To je rezultat razvite politične kulture, kjer zmaga na volitvah ne pomeni tudi prisvajanja države,” pravi Brglez. V preostali Evropi, kjer takšne tradicije ni, pa so se volilci za zamenjavo odločili zato, ker so bila pričakovanja velika in zato velika tudi razočaranja.

Pri nas ni klasične delitve

Pri nas je po mnenju obeh sogovornikov še večja zmeda oziroma oddaljenost od klasične delitve na levico in desnico kot drugod v Evropi.

“To velja zlasti za levico, ki je leva le pri zagovarjanju človekovih pravic in manjšem poseganju v socialne pravice,” trdi Brglez. Desnica niti ni tako zelo drugačna od desnice v Evropi, prave levice pa razen glede nekaterih javno izpostavljenih tem do zdaj pri nas sploh nismo imeli.

Klasična delitev na desne in leve stranke je povsod po Evropi vedno bolj nejasna. Velike stranke na obeh polih se približujejo centru, da bi nagovorile najširši krog volilcev. Po Žagarjevem mnenju je gospodarska kriza vseeno “čas za radikalizacijo diskurza”.

Bolj desni od desnice

Za zdaj se desnica radikalizira bolj v diskurzu kot v programih, na oblasti pa ne prinaša nujno tudi razvoja skrajno desničarskih gibanj. Če je na oblasti desnica, meni Brglez, ni potrebe po skrajnih gibanjih:

“Skrajna stališča izključevanja postanejo glavni tok politike.” Lahko pa radikalna desnica tisti na oblasti očita, da je, pojasnjuje Žagar, “premalo desna, ostra in trda”.