V zavezništvo Nato, ki danes šteje skupaj 28 članic, je Slovenija ob predaji ratifikacijskih listin v Washingtonu vstopila 29. marca 2004 skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško.

To je bila največja širitev Nata doslej. Po tem sta se leta 2009 pridružili še Albanija in Hrvaška, v čakalnici pa sta še Makedonija in Črna gora. Predvsem slednja bi morda lahko dobila povabilo v članstvo že na septembrskem vrhu, ki ga bo imel Nato v Walesu.

Brez praznovanja pri nas

Nato letos obeležuje tudi 15. obletnico vstopa Poljske, Češke in Madžarske v Nato leta 1999, pa tudi 65. obletnico podpisa Severnoatlantske pogodbe in s tem vzpostavitve zavezništva 4. aprila 1949. Zveza Nato bo obletnice slovesno obeležila na zasedanju zunanjih ministrov članic Nata v torek in sredo v Bruslju. Zasedanja se bo udeležil tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec.

Sicer pa kakšno posebno praznovanje desete obletnice vstopa v Nato v Sloveniji danes ni predvideno. Ministrstvi za zunanje zadeve in obrambo sta obletnico obeležili že z okroglo mizo z naslovom Slovenija in Nato - včeraj, danes jutri, ki so jo 24. januarja pripravili ob obisku generalnega sekretarja Nata Andersa Fogha Rasmussena. Obletnico pa so ta teden obeležili tudi v državnem zboru s posebno skupno sejo odborov za zunanjo politiko in obrambo.

Laibach za vodilne

Na svojevrsten način je obletnico obeležil tudi slovenski veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič, ki je Rasmussenu in vsem kolegom veleposlanikom ter vodilnim članom sekretariata Nata poslal album "NATO" skupine Laibach, ki je nastal leta 1994, ko se je Slovenija kot ena prvih držav pridružila zavezniškemu programu Partnerstvo za mir.

Članstvo v Natu je bilo ob včlanitvi v Evropsko unijo eden glavnih slovenskih zunanjepolitičnih ciljev. Povabilo je Slovenija dobila na vrhu v Pragi leta 2002. Marca leta 2003 je vstop v Nato na referendumu podprlo 66 odstotkov volivcev. V desetih letih je Slovenija kot polnopravna članica sodelovala pri vseh najpomembnejših misijah in operacijah Nata. Še posebej je bila dejavna v misiji Kfor na Kosovu, ki jo vodi Nato, pa tudi v misiji v Afganistanu, ki se letos končuje.

Evropa caplja za ZDA

V Natu poudarjajo, da je zavezništvo, ki temelji na skupnih vrednotah zagotavljanja miru in demokracije, zgodba o uspehu. Enotnost članic se kaže tudi v odzivu na krizo v Ukrajini, ki bo, kot kaže, za Nato pomenila ponovno vračanje k temeljem, kolektivni obrambi.

Tu pa se kažejo tudi veliki izzivi za Nato, predvsem v financiranju in vlaganju v obrambna sredstva. Evropski partnerji namreč močno capljajo za ZDA. Čeprav je ta teden ameriški predsednik Barack Obama v Bruslju zagotavljal, da so evro-atlantske vezi trdne, pa so vse glasnejši pozivi, da je tudi spričo ukrajinske krize treba povečati obrambne proračune, ki so jih evropske države zaradi finančne krize praktično zdesetkale.

Povečanje vojaških proračunov

Med njimi je tudi Slovenija, ki danes za obrambo namenja le še okoli odstotek bruto domačega proizvoda, medtem ko je pred desetimi leti ob vstopu v Nato za obrambo namenjala 1,5 odstotka BDP. Članice so se zavezale, da bodo za varnost namenjale dva odstotka BDP.

Na problem zmanjševanja obrambnega proračuna, posebej v delu za investicije, vse glasneje opozarja tudi obrambni minister Roman Jakič. Poslanci so mu ta teden napovedali, da bodo tem pozivom prisluhnili.