Nekdanji uslužbenec Interpola Igor Tofant je pojasnil, da depeša avstrijskega Interpola, ki jo je slovenski Interpol prejel februarja 2007, pravzaprav ni bila nikoli založena ali izgubljena, saj se je ves čas vedelo, kje je in je tam tudi bila.
Kot je pojasnil, je depeša sicer omenjala sum kaznivega dejanja pranja denarja, v katerega naj bi bila vpletena poslovneža Walter Wolf in Hans Wolfgang Riedl. Zato je o tem obvestil pristojne za področje pranja denarja na Generalni policijski upravi in tedanjega v. d. direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Andreja Plausteinerja, a pozneje avstrijskega Interpola o svojih izsledkih ni obvestil. Vsebinsko na depešo namreč po njegovih besedah "ni bilo mogoče odgovoriti", niti ne ve, kdo mu jo je predodelil.
Vsaka druga je nujna
Predsednica komisije Eva Irgl iz SDS je opozarjala, da je imela depeša oznako "nujno" in da je bilo v mesecih po prvi depeši na slovenski Interpol poslanih še več urgenc v zvezi z isto depešo. Nekdanji vodja Interpola Hinko Privšek pa je pojasnil, da Interpol prejme tudi do 200 depeš dnevno in 3000 mesečno, med temi pa ima oznako "nujno" vsaka druga. Sam se tako ni imel časa ukvarjati z vsako posebej, pač je pa zadevo in z njo povezane poznejše urgence dodeljeval uslužbencem. Izpostavil je tudi majhno število zaposlenih.
Tako Privšek kot tudi ostali zaslišani so menili, da je Tofant očitno zgolj ocenil, da ta depeša nima tako velike teže, in da ni šlo za namerno "založitev" depeše. Kriminalist Robert Mravljak pa je dodal, da dvomi, da bi bila depeša namenoma dodeljena Tofantu.
Nina Antolovič, kateri je bila depeša po besedah Privška najprej dodeljena, pa je na današnjem zaslišanju dejala, da z depešo sploh ni bila seznanjena. Tofantu je bila po njenem sklepanju dodeljena, ker se je on ukvarjal s področjem gospodarske kriminalitete, morda pa tudi zato, ker je bila v času pred predsedovanjem Slovenije veliko v Bruslju.
Nadzor pokazal nepravilnosti
Dogajanje povezano z depešo avstrijskega Interpola sega v začetek leta 2007. Takrat je slovenska policija prejela depešo, povezano z zadevo Patria oziroma domnevno z nekaterimi sumljivimi finančnim transakcijami, a nanjo več kot leto dni ni odgovorila. Tedanji generalni direktor policije Jože Romšek je odredil notranji nadzor v oddelku Interpol, ta pa je pokazal, da nadzor nad delom delavcev v oddelku ni potekal v skladu s strokovnimi pravili.
"Vodja oddelka je namreč opustil nadzor nad delom uradnika, zaradi česar je prišlo do nepravočasnega in nestrokovnega odgovora Interpolu Avstrije, prav tako pa se pri poslovanju oddelka niso upoštevali nekateri predpisi," so tedaj poudarili na notranjem ministrstvu. Za založitev depeše naj bi bil tako odgovoren tedanji vodja Interpola Hinko Privšek, ki je bil zato premeščen na postojnsko policijo.
V disciplinskem postopku, ki ga je policija uvedla 10. septembra 2008, je bil čez nekaj mesecev eden od uslužbencev sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje odpuščen, disciplinski postopek zoper drugega – Hinka Privška – pa je zastaral, zato se je ta vrnil na Interpol.
Zares nasprotuje zaslišanju
Ker bi uslužbenci Interpola utegnili biti priče v sodnem postopku v zadevi Patria, so v Zaresu zaslišanju pred preiskovalno komisijo nasprotovali. Po besedah poslanca Tadeja Slapnika gre za "nedopusten pritisk na potencialne priče". Slednje so v poslanski skupini SDS že ocenili kot nesmisleno, saj delavci Interpola po njihovem niso navedeni kot priče tožilstva.