˝Glede na restriktivne čase smo se letos osredotočili na tri osnovne sklope nalog,˝ pojasnjuje Jožka Hegler, direktorica Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (JSS MOL).
Nedavno so namreč objavili, da treh vsakoletnih razpisov za rentni odkup stanovanj meščanov, za nakupe stanovanj z meščani po modelu deljenega lastništva ter za obnovitvena posojila ne bo.
Zamenjave. Javni stanovanjski sklad MOL namerava letos zamenjati tudi nekaj solastniških deležev (stanovanj in poslovnih prostorov) v središču mesta za stanovanja na manj privlačnih lokacijah. Stanovanja za menjavo in projekt Hrenova so ocenjeni na dobrega 2,77 milijona evrov. Po sprejemu prostorskega načrta naj bi zamenjali tudi Komunalno cono Povšetova. Najem. Velike lastnike stanovanj bodo poskušali prepričati, naj jih oddajo, sami pa bodo subvencionirali tržno najemnino. Dogovarjajo se za 20 stanovanj.
Kot napoveduje Heglerjeva, bodo letos dogradili sosesko Polje II s 183 stanovanji, vzdrževali obstoječa stanovanja in subvencionirali najemnino.
Projekt v Polju bo mestni stanovanjski sklad stal 11,4 milijona evrov, računali pa so na soinvestitorstvo Stanovanjskega sklada RS (SSRS).
Decembra lani so jih zaprosili za dobrih sedem milijonov evrov iz programa sofinanciranja gradnje neprofitnih najemnih stanovanj, vendar tega denarja očitno ne bodo dobili.
“Od države – ustanovitelja in pristojnega ministrstva – SSRS še ni prejel novih finančnih sredstev, njihov prenos pa prav tako ni predviden v proračunu RS za leti 2010 in 2011,˝ razlaga tiskovna predstavnica SSRS Veronika Rupnik. Prav tako SSRS ne razmišlja o drugačnem finančnem sodelovanju z JSS MOL.
Na mestnem skladu kot možno sofinanciranje mestnih stanovanjskih projektov omenjajo še sredstva, pridobljena na podlagi lani sprejetega zakona o glavnem mestu.
A kot kaže, denarja ne bodo prejeli niti iz te postavke. V Službi vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko namreč pravijo, da je predlog dogovora s predvidenimi projekti že pripravljen in v usklajevanju, vendar znotraj predvidenega ni stanovanj.
Prenizka cena
“Žal za vse potrebe ni možno zagotoviti sredstev, poleg tega pa po teh programih ni bilo zelo velikega povpraševanja,” pojasnjuje Heglerjeva odločitev za umik vsakoletnih razpisov.
Na leto so za vse tri namenili okoli 400 tisoč evrov, največje zanimanje pa je bilo za stanovanjska posojila.
Po metodi deljenega lastništva so od leta 2004 kupili samo tri stanovanja. “Uspešnost programa deljenega lastništva je manjša zato, ker smo s ceno kvadratnega metra in tako kupljenih stanovanj ohranjali cenovno sidro in smo jih oblikovali po prodajnih cenah SSRS,” dodaja Heglerjeva.
Ceno stanovanj so tako omejili na pičlih 1.500 evrov, po taki ceni pa je stanovanja v Ljubljani ponujal le državni sklad leta 2006 na Poljanskem nabrežju. Za rentni odkup sta se odločila le dva meščana.