Ministrstvo za zdravje je z letošnjim rebalansom dobilo 29 odstotkov več sredstev kot lani, zato bo možno v celoti investirati vse nujne investicije.

"To je dokončanje devetih od desetih urgentnih centrov, dokončali drugo fazo gradnje urgence v Ljubljani in dokončali projekt e-zdravlje," je na današnji novinarski konferenci povedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Proračun ministrstva za zdravje je tako več kot sto milijonov evrov, s tem se je ustavil trend zmanjševanja denarja za zdravje, pravi ministrica. "Čas je, da o zdravju začnemo razmišljati kot o naložbi, ne kot o izdatkih."

Izplačanih 20 tisoč nadur medicinskim sestram

Bolnišnice, ki so nosile največje breme krize, bodo tako sedaj lahko zadihale, pravi Kolar Celarčeva. "Uspelo nam je pridobiti sredstva in izplačati nadure medicinskim sestram. Na UKC Ljubljana so medicinske sestre dobile izplačanih 20 tisoč nadur, plačila nadur bodo tudi v ostalih bolnišnicah."

Čakalne dobe še daljše

Dodatna stredstva, ki jih je z rebalanskom pridobilo ministrstvo za zdravje pa se še ne poznajo pri čakalnih dobah, ki so se, vsaj kar se tiče opracij, februarja v primerjavi z januarjem še podaljšale.

"Za skrajševanje čakalnih dob ni potreben samo dodaten denar, potrebni so tudi drugi ukrepi," pravi ministrica, ki stavi na projekt e-naročanja in elektronskega vodenja čakalnih dob. "Tako bo vsak lahko pogledal, kje so najkrajše čakalne dobe. Kot veste, se čakalne dobe ponekod še vedno vodijo ročno. Centalno e-vodenje bo onemogočalo ročno popravljanje," pravi ministrica.

Izvajalec gradnje urgence še skrivnost

Za gradnjo druge faze ljubljanske urgence so izvajalca že izbrali. Kdo je bil izbran, na današnji novinarski konferenci niso razkrili, saj mu sklep še ni vročen, možne pa so tudi pritožbe drugih kandidatov. 

Vodovod na OI: kakšna bo cena?

Z vodstvom Onkološkega inštituta so prejšnji teden dogovorili vzpostavitev primerne časovnice. Zaradi prilagajanja delovanju inštituta se nekaterim stroškom ne bo mogoče izogniti, a po drugi strani so nekatere spremembe projektov delno pocenile izvedbo, je pojasnil v. d. generalnega direktorja direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje Tomaž Glažar. Cena je bila po revizijah z nekaj več kot devet milijonov evrov znižana na zdajšnjih nekaj manj kot sedem milijonov. Na ministrstvu zatrjujejo, da višjih stroškov, kot je bila določena cena, ne bo.