V državno blagajno se bo tako namesto načrtovanih 8,6 milijarde steklo le 8,4 milijarde. Največ naj bi iz blagajne odnesel prav neizpeljani zakon o nepremičninah, manj denarja iz evropskih sredstev in prenizko načrtovanje sredstev za financiranje obveznih gospodarskih javnih služb, kot so železnice in cestni promet. Država pa predhodno v stroške ni vključila tudi izplačila odškodnin izbrisanim.

Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da strukturni ukrepi do konca leta niso več možni, zato sta rebalans in sprememba zakona zakona o izvrševanju proračuna pravzaprav edini možnosti, ki pa ju mora potrditi še državni zbor.

Preveč za socialne transferje, premalo za ceste in železnice

Vlada je rezerve tako iskala pri razporejanju sredstev med ministrstvi. Po rebalansu si spremembe obeta ministrstvo za finance, ki bo moralo iz državnega proračuna povečati tzransferje v pokojninsko blagajno, zunanje ministrstvo, ki mora poravnati članarine za članstva v mednarodnih organizacijah, in pa tudi ministrstvo za infrastrukturo za vzdrževanje obveznih javnih služb. Nekaj denarja pa naj bi prihranili na ministrstvu za delo, a kot dodaja državna sekretarka Mateja Vraničar, ne na račun zmanjšanja socialnih transferjev, ampak zato, ker je prejšnja vlada v ta namen predvidela celo preveč denarja.

Povišali mejo zadolževanja

Hkrati s rebalansom pa vlada predlaga tudi novelo zakona o izvrševanju proračuna, ki omogoča tudi zvišanje najvišjega možnega obsega zadolževanja države v letu 2014, in sicer z nekaj manj kot 4,9 milijarde evrov na 5,9 milijarde evrov. 

Ob tem pa se spreminja tudi rok za predložitev zahtevkov za povračilo sredstev iz evropskih projektov. Po novem zakonu bodo imeli vsi investitorji le 15 dni za predložitev zahtevkov za povračilo denarja iz proračuna za projekte, ki so financirani iz programa evropske kohezijske politike v obdobju 2007-2013.