Priznate, da je k poplavam pripomogla tudi urbanizacija jugozahodnega dela Ljubljane? Viška sončava je bila zgrajena v vašem mandatu, sosedje so povedali, da je bil prej na njenem mestu prazen prostor, kamor se je razlila voda.
Take vode ni bilo od leta 1926. Ravno Viška sončava je slab primer, ker so funkcijo zadrževalnikov opravile prav garaže teh blokov, ki so bile do vrha polne. Prevzele so mnogo več vode, kot bi je polje.
Menite, da so vam poplave v političnem smislu škodile?
O tem se ne sprašujem. Menim pa, da je tragično, da poskušajo nekateri poplave izkoristiti za kratkoročni politični interes. Vsi, ki so imeli takrat čas za fotografiranje na novinarskih konferencah, naj sami poračunajo s svojo vestjo.
Zoran Janković. Po Golovcu teče manj kot pred štirimi leti, še vedno pa živi pod njim, na Vinterci. Pravi, da dela po 16 ur na dan in da od svojih podrejenih pričakuje vsaj deseturni delavnik. Rojen je bil 1. januarja 1953 v vasi Saraorci pri Smederevu, že osnovno šolo pa je obiskoval v Ljubljani. Diplomiral je na ekonomski fakulteti. Med ljudmi je vsaj toliko kot župan Ljubljane poznan kot nekdanji predsednik uprave Mercatorja. Čeprav je privrženec leve opcije, pa pred temi volitvami ni želel skleniti koalicije z uradno levico.
Napovedujejo vam skoraj gotovo zmago, kar se nekako vidi tudi na listah in v izbiri kandidatov drugih strank. Koliko svetniških mest pričakujete vi?
Želim si enako število svetniških mest kot v tem mandatu.
Če bi v primeru izvolitve dobili manj mest, bi morali sklepati kompromise (zdaj je v mestnem svetu 23 svetnikov Liste Zorana Jankovića, torej večina, op. a.). Tega pri vas nismo vajeni.
Takšno mnenje ste si ustvarili sami. Sem za kompromise, ki so v dobro Ljubljane. Če niso, kompromisa v dobro župana ali njegovega delovanja zagotovo ne bom sprejel.
Na vaši listi je več zvezdnikov, vendar na njenem repu: Magnifico, Đuro, Jure Zdovc. Služijo samo privabljanju volivcev?
Ne gre za to. Na listi so vsa imena kredibilna. Ti, ki jih naštevate, so bili zelo pogumni pred štirimi leti, ko se je o meni širilo tudi veliko negativnega, da so prišli k meni in dejali: “Potrebujemo te, da se bo Ljubljana spremenila.” Hvaležen sem in ponosen, da so na moji listi, čeprav so rekli, da ne bi sedeli na sejah mestnega sveta. Ne takrat ne zdaj pa nisem nikogar vprašal, na katerem mestu bo. Smo tudi edini, ki svetnikov nismo menjali.
Ostajate razmeroma hladni, ko mediji sprašujemo o tramvaju oziroma hitri železnici in ko ju drugi kandidati omenjajo. Drugih projektov se lotevate bolj zavzeto, kot da v tega ne verjamete najbolj ...
Z vsemi, ki govorijo o tramvaju v Ljubljani, se absolutno strinjam, vendar pa naj povedo, kako priti do njega. V prostorskem planu smo si zadali, da bo Ljubljana prijazna pešcem in kolesarjem. Načrtujemo širitev vpadnic na šest pasov, ki bodo podlaga za hitro železnico. Če bi narisali rumene pasove, ne da bi ceste razširili, bi na nekaterih mestih zelo zmanjšali pretočnost prometa.
Na Mesarskem mostu se še odpravljajo napake, stadion in športna dvorana v Stožicah sta končana, vendar okolica ni, v vašem najljubšem parku ob Žalah sta še vedno dve njivi, na katerih se bohoti plevel, še vedno ni Titove ceste. Ali te projekte štejete kot dokončane ali še vedno manjka pika na i?
Štejem jih za absolutno dokončane. Takšna vprašanja so le iskanje, kaj bi bilo mogoče reči proti njim. V gradbeništvu je običajno, da je postavljen rok odprave napak, garancije. Njivi bi tudi obdelali kot park, vendar ju lastnik ni želel prodati. Ko bo sprejet prostorski načrt, bo tudi on moral zemljišče urejati kot parkovno površino.
Priznate, da Športnega parka Stožice zdaj, na koncu, brez vlade ne bi izpeljali?
Niti slučajno ne! Projekt je bil izpeljan brez vlade!
Financiranje ni bilo zaključeno.
Če bi bil bančni sistem normalen, če ne bi bil pod vplivom političnih opcij in prišepetovalcev, bi Grep dobil kredit že februarja, in to v višini 150 milijonov evrov, ne le 115 milijonov evrov. A so se mnogi vtikali v to. Projekt smo izpeljali brez vlade, športni park smo odprli brez vlade. Ali smo že kaj dobili? Tudi teh 9,4 milijona evrov bi našli. Mogoče bi pa bilo bolje, da denar vrnemo, da pokažemo vsem, da Ljubljani nobena vlada za športno infrastrukturo ni dala ničesar.