Celje. “Prisotnost težkih kovin je dejstvo in to, kar se je zgodilo na Madžarskem, se lahko zgodi tudi pri nas, le da v manjšem obsegu. Onesnažena zemljina z območja stare Cinkarne, ki so jo vozili v Dogoše, se ne bi smela odvažati nikamor, saj se bo nekoč sprala v vodotoke. Ostati bo morala, kjer je, in tu jo je potrebno sanirati. Tako pa se bo tudi problem iz Madžarske prenesel na Donavo in čez 10, 20 let se bodo v Srbiji vsi spraševali, od kod toliko rakavih in drugih obolenj,” opozarja Cvetka Ribarič Lasnik, direktorica celjskega Inštituta za okolje in prostor.
Sanacija. Območje Celja se po vseh degradacijskih tipologijah uvršča med tri najbolj kritično onesnažena območja v Sloveniji, zato je takojšnje udejanjanje okoljske sanacije nujno. Projekt sanacije je kompleksen, model bo uporaben tudi za druga degradirana območja v Sloveniji, njegov cilj pa bo izboljšanje stanja v okolju in kvalitetnejše življenje za vse. Glede na veliko število črnih točk, ki so posledica človekovega delovanja v preteklosti, bo Slovenija tudi pobudnica za ustanovitev Evropskega sklada za stara bremena.
Prispevala tudi ministrstva
Omenjeni inštitut je ravno včeraj prejel sklep Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, da je raziskovalni projekt, vreden kar 90 tisoč evrov, ki so jih prispevala tudi ministrstva za okolje, kmetijstvo in zdravje in se bo izvajal 16 mesecev, odobren, s tem pa se sanacija celjske kotline lahko začne. Ob tem je izšla tudi monografija, pri nastanku katere so sodelovali vsi znanstveniki in strokovnjaki, ki so se v Sloveniji doslej kakorkoli ukvarjali z onesnaževanjem okolja.
Nujen je zakon, ne le odlok
“Problemov ne smemo več pometati pod preprogo. Rezultati kažejo, da je zrak onesnažen s prašnimi delci, da so kmetijska in urbana tla onesnažena s težkimi kovinami, da vdihavamo onesnažen cestni in hišni prah, da so onesnaženi tudi nekateri vodotoki in da nekatere bolezni izstopajo,” poudarja Lasnikova. Dodaja, da je nujno, da se ljudem prepreči vnos težkih kovin v telo tako neposredno kot posredno, torej preko hrane, zato bo raziskava dala natančne odgovore tudi na to, kaj na tem območju gojiti in česa ne. “Cilj raziskovalnega projekta bo podlaga za zakon, ki bo rešil tudi vsa druga degradirana območja po Sloveniji, z zakonom pa bomo zagotovili tudi državni in evropski denar,” pa pove poslanka Andreja Rihter.