Foto: Nik Rovan kolumnisti 06.04.11 Tjasa Pureber, foto: nik rovan Inšpektorji za delo so pri nas tipični brezzobi tigri. Čeprav v 94 odstotkih primerov odkrijejo vsaj eno kršitev delavskih pravic s strani delodajalcev, jim je zakonsko omogočeno predvsem pisanje glob, vsaj kar se tiče najpogostejših kršitev, ki so povezane z izplačevanjem plač in regresov. Delavci morajo svoj denar namreč ne glede na globo izterjati na sodišču. A očitno je, da globe ne delujejo niti kot opozorilo, saj jih le redki plačajo. Verjetno težava niti ni v njihovi višini, ampak predvsem dejstvu, da se plačilu delodajalci po sodiščih lahko izogibajo več let. Redki so tako aktivni pri izogibanju plačilu prometnih glob, ker je izterjava na osebnih računih še kako učinkovita. Če bi država poskrbela za smiselnejše zavarovanje svojih terjatev tudi pri kršenju delavskih pravic, bi jih bilo morda manj.

Triki. Razlogov neplačevanja gotovo ne moremo posploševati, prav tako ne poskušamo zanikati krize, ki jo ljudje čutijo vsak dan. Številna podjetja dejansko nimajo denarja za plačilo plač, prispevkov in glob. A zadnje ne nastanejo iz nič, ampak so posledice kršitev pravic delavcev, ki niso imeli nobene besede pri slabih poslovnih odločitvah vodilnih, ki so podjetja pripeljali v položaj, ko morajo posledice nositi prav delavci. Predvsem pa je v Sloveniji še vedno veliko preveč zgodb o veriženju podjetij, prenosu premoženja v tujino in drugih trikov za izogibanje plačevanju delavcev. Če imajo podjetja dovolj denarja, da plačujejo stroške odvetnikov po sodiščih, je pač težko sprejeti argument, da nimajo denarja za delavce.