Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) bo tako ministrstvu za finance poslala pripombe na osnutek zakona o potrjevanju računov, ki je podlaga za uvedbo davčnih blagajn in ki je v javni obravnavi do 3. aprila, je na današnji novinarski konferenci povedal Branko Meh.

"Država naj kupi davčne blagajne in jih tudi vzdržuje," je zahtevo malega gospodarstva strnil Meh. Okvirni strošek nakupa in vzdrževanja naj bi po njihovih izračunih namreč znašal 1500 evrov, in ne med nič in približno 300 evrov, na kolikor ga ocenjuje ministrstvo.

Dela na črno to ne bo zajezilo!

Malo gospodarstvo bo namreč moralo kupiti ustrezno napravo, zagotoviti elektronsko povezavo, si priskrbeti digitalno potrdilo ter plačati vzpostavitev in vzdrževanje programa in sistema, so opozorili v OZS. "To naj v celoti financira država in da opremo subjektom v brezplačen najem," je dejal.

Kot je povzel, je že uvedba t.i. virtualnih davčnih blagajn leta 2013 obremenila malo gospodarstvo, z njo pa naj bi država pobrala za 100 milijonov evrov več DDV. "Ne verjamem, da je sedaj še toliko rezerve pri malih obrtnikih in podjetnikih," je bil jasen.

Poleg tega pa davčne blagajne ne bodo zajezile sive ekonomije in dela na črno, kar v OZS označujejo za pravo težavo. Po njihovem je tako rešitev akcija "vsak račun šteje", pred uvedbo davčnih blagajn pa bi morala država generalno prenoviti davčno zakonodajo.

V OZS predlagajo, naj se davčne blagajne brez izjem uvedejo za vse subjekte, ki poslujejo z gotovino, njihovo uvedbo naj pospremijo nižji DDV za nekatere izdelke, kot se je to zgodilo na Hrvaškem, uvedejo pa naj se z enoletnim prehodnim obdobjem. To pa zato, ker dvomijo v zmogljivost informacijskega sistema finančne uprave, s katerim je bilo v preteklosti nemalo težav.