"Najbolj sporno je to, da ljudje, ki volimo predstavnike političnih strank, ne vemo, na kakšen način so pridobljeni viri njihovega delovanja. Gre za vire financiranja njihovega rednega delovanja in vire financiranja volilnih kampanj," nam je zatrdila predsednica društva Integriteta Simona Habič.

Habičeva nadaljuje, da načini financiranja največkrat ustrezajo korupciji. "Največjo težavo vidim pri samem nadzoru in izrekanju sankcij, saj ne pomnim, da bi bile stranke, ki so napačno poročale o svojem delovanju, kadarkoli kaznovane."

Netransparentno doniranje
"Pri financiranju volilnih kampanj so problematična predvsem nakazila, ki so nižja od zakonske določbe," poudari Habičeva. V Sloveniji je meja anonimnosti financiranja določena s trikratno višino povprečne mesečne plače, ki je septembra letos znašala 1.485,58 evra (bruto). "Anonimnost v drugih evropskih državah je precej nižja. V Belgiji je ta meja 125 evrov, na Portugalskem 350 evrov, v Veliki Britaniji 1.250 evrov. Slovenija tako pade v koš netransparentnosti financiranja političnih kampanj," doda.

V Sloveniji je po mnenju predsednice podjetniška kultura še vedno taka, da je bolje, da se ne ve, katero stranko podpira katero podjetje, saj se slednji v nasprotnem primeru bojijo, da bi izgubili del odjemalcev. "Če bi volivci vedeli, kako se financira stranke, bi postalo tudi jasno, zakaj nekdo sedi v določeni komisiji. Pogosto se zgodi, da politične stranke po donaciji podjetjem pridobivajo tudi določene posle," konča Habičeva.

Jelinčič: "Donacijo naj bi prejel celo Pahor"
Prvak stranke SNS Zmago Jelinčič na vprašanje, ali ima javnost pravico vedeti, kdo so "anonimni" donatorji, odgovori: "Če je zadeva jasna in poštena, ni potrebe po skrivanju. Prav netransparentnost Slovenijo uvršča med vedno bolj koruptivne evropske države."

"Govori se, da naj bi Pahor od SCT-ja dobil osem milijonov evrov za posel sklenjen v Libiji, ki naj bi prinesel 800 milijonov. Te nepreverjene informacije bi morale raziskati pristojne institucije, ki pa na žalost ne delajo kaj dosti," dodaja.

"Javnost ima zagotovo pravico vedeti, saj anonimni donatorji vedno donirajo z določenim namenom. Poleg tega menim, da bi moral biti delež države, namenjen za financiranje strank in njihovih kampanj, precej večji, saj bi to zmanjšalo vpliv drugih sredstev," pa nam je zatrdila poslanka Cveta Zalokar Oražem.