Dve leti po začetku razvojne podpore Pomurju, ki jo do leta 2015 ureja poseben zakon, vlada priznava, da pravih učinkov še ni.

Zaposliti ni treba takoj

“Učinek ukrepov bo viden na srednji in dolgi rok,” pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Za to krivijo gospodarsko krizo in menijo, da zaradi nje “ni mogoče pričakovati neposrednih takojšnjih učinkov, ki bi jih bilo mogoče meriti v številu novih zaposlitev”. Tudi zato, ker so podjetja dolžna realizirati napovedane zaposlitve šele v treh oziroma petih letih po začetku investicije, ki jo sofinancira država. Podpirali naj bi sicer predvsem projekte, ki so namenjeni ustvarjanju novih in ohranjanju obstoječih delovnih mest, vzpostavljanju razvojne infrastrukture ter odpravljanju posledic krize.

Upoštevali naj bi potrebe

Brezposelnost v Pomurju je najvišja v državi. Konec avgusta je bila kar 16,7-odstotna, kar je sicer manj kot leto prej. Septembra je bil vsak osmi na zavodu povprečno že več kot tri leta, največ brezposelnih je starih med 50 in 59 let. Na MGRT pravijo, da poskušajo način izvajanja razvojnih ukrepov prilagajati razmeram. “Pri tem poskušamo upoštevati pobude iz regije in jih vključiti v okvir programa za spodbujanje konkurenčnosti.” Zadnjič so program prilagodili marca.

Kupujejo stroje in prostore

MGRT je letos sicer za večje investicije pomurskim podjetjem za 22 projektov razdelilo 5,6 milijona evrov. Mikro, malim in srednje velikim podjetjem so odobrili še 35 projektov za sofinanciranje manjših začetnih investicij in subvencioniranje obrestne mere. Med odobrenimi projekti so denimo nakupi poslovnih prostorov, obnova gostinskega lokala, strojna oprema za zemeljska dela, urejanje regalnega sistema, čiščenje sončnih elektrarn in podobno. Večino sredstev bodo podjetja dobila letos, okoli 30 tisočakov še v prihodnjih dveh letih.