Zaposlovanje. “Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) je kljub zamrznitvi zaposlovanja v javni upravi lani zaposlil več ljudi, razpise pa bodisi prilagodil izbrancem bodisi jih ni javno objavil,” nas je opozoril vir, ki je želel ostati anonimen.
Tako je Vesna Vižintin, ki je diplomirala leta 2004, leta 2008 postala namestnica direktorice IVZ Marije Seljak. Zdravnik z diplomo MBA Matic Meglič pa je “zmagal” na sicer internem razpisu za vodjo centra za zdravstveno informatiko. Med razpisnimi pogoji ni bilo poznavanja informatike; zahtevale so se le univerzitetna izobrazba in petletne izkušnje ter razvojni načrt. “Gre za osebo, ki je zdaj glavni vezni člen med IVZ in ministrstvom za zdravje v projektu eZdravje, ima pa filozofski pristop k informatiki. S seboj je pripeljal svoja dva informatika, čeprav po tem ni bilo nobene potrebe,” pravi vir.
Vse požegnal svet IVZ
“Vse lanske zaposlitve so bile v skladu s programom dela in finančnim načrtom IVZ za lani, ki ga je svet zavoda IVZ sprejel marca lani. Vižintinova se je zaposlila na podlagi razpisa, ki je bil objavljen v Delu in je v skladu s sistemizacijo med drugim zahteval tri leta delovnih izkušenj,” so odgovorili z IVZ.
Zahtevati tako malo izkušenj pa je kot “nekoliko nenavadno, ker gre za tako visoko delovno mesto v javnem zavodu”, ocenil nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant.
Procesi najpomembnejši
V zvezi z Megličem so z IVZ pojasnili, da so septembra izvedli interni razpis za vsa predstojniška mesta. Glavni Megličev adut naj bi bila doktorska disertacija z naslovom Informacijska rešitev za upravljanje procesa oskrbe bolnikov z depresijo za doseganje boljšega izida zdravljenja.
Po Virantovem mnenju sicer sploh ni nujno, da človek na takšnem mestu dobro pozna informatiko; kot je dejal, mora odlično poznati procese. Priznal je, da se v javni upravi pri razpisih pogosto žal postavljajo le formalni pogoji, pri izbiri pa se odloča o znanjih in veščinah oziroma kompetencah. “Drugo vprašanje je, ali so tukaj izbirali po teh merilih,” je opozoril.
Nenavadno veliko od doma
Naš sogovornik je dejal še, da vodja službe za raziskovalno dejavnost in vodenje projektov Sandra Radoš Krnel dela od doma, hkrati pa naj ne bi pregledovala elektronske pošte in odgovarjala na klice podrejenih. “Le občasno pride in jih ošteje,” je navedel. Na IVZ so pojasnili, da je občasno delo na domu odobreno tistim, ki jim to omogoča narava njihovega dela. Tako trenutno od doma dela kar 75 od skupno 294 zaposlenih. “Ta številka je nenavadno visoka. Tako velik obseg dela na domu dejansko nadzirati se mi zdi skoraj nemogoče. Direktor bi moral biti genialen,” je ocenil Virant. Po njegovem mnenju pa vodja sploh ne more delati od doma in mora biti navzoč v pisarni.
Nobene prijave ni
“Tutorsko” naj bi se do zaposlenih vedla tudi namestnica direktorice Vižintinova, ki “nima denarja za pisarniško opremo, dala pa si je prepleskati pisarno”. “Šlo je za redno investicijsko vzdrževanje večjega dela prostorov, vključno s pisarno Vesne Vižintin,” pa so pojasnili na IVZ.
Navedbe našega sogovornika o pritiskih na podrejene so na IVZ označili za neresnične in pavšalne, zaradi česar jih niso mogli “argumentirano komentirati”. Seljakova, pravijo na IVZ, ni prejela nobenih očitanih prijav proti vodilnima delavkama.