Lanska novela zakona o delovnih razmerjih uvaja tudi pravico do odklopa, ki je posebej pomembna v času dopustov, poudarjajo na ministrstvu za delo. Kot opominjajo, morajo delodajalci ukrepe sprejeti do sredine novembra. Izkušnje po njihovih besedah kažejo, da se z odklopom zmanjšuje stres in izgorelost ter krepi produktivnost in ugled podjetja.
"Dopust je namenjen temu, da se delavci spočijejo in se vsaj enkrat na leto odklopijo od svoje službe. V praksi pa se pogosto dogaja, da med dopustom odgovarjajo na sporočila, e-maile in klice. Posledično z dopusta pridejo enako izgoreli, pod stresom in pod pritiskom. Nenehna dosegljivost vpliva tudi na zanemarjanje osebnih odnosov ter posledično na duševno zdravje delavcev," so na ministrstvu v sporočilu za javnost povzeli izjavo svojega državnega sekretarja Dana Juvana. Dosegljivost v času med dopustom in v času dnevnega ali tedenskega počitka tako ne bo stvar, ki bi jo delodajalec lahko zahteval od zaposlenega.
Rok se izteče 16. novembra
S tem namenom je bila po njegovih besedah v zakon o delovnih razmerjih lani vključena tudi pravica do odklopa, ki delodajalcem nalaga, da morajo v sodelovanju z zaposlenimi sprejeti ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa. Delodajalci morajo te ukrepe sprejeti do 16. novembra, v nasprotnem primeru jih lahko doleti denarna kazen, je spomnil Juvan.
Slovenija je po navedbah ministrstva ena izmed prvih držav, ki je uzakonila to pravico. Uzakonjena pravica do odklopa pa pomeni, "da mora delodajalec zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela".
Novela zakona o delovnih razmerjih določa, da se ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Če ti niso določeni na tak način, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni. Delodajalec, pri katerem ni sindikata, mora predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku, to mnenje mora nato tudi obravnavati in se do njega opredeliti.
V Evropi več primerov dobrih praks
Ministrstvo je objavilo tudi več primerov dobrih praks v EU. Nemški avtomobilski velikan Volkswagen je leta 2011 uvedel politiko, po kateri podjetje 30 minut po koncu izmene zaposlenih izklopi svoje strežnike elektronske pošte in jih ponovno zažene 30 minut pred začetkom naslednje izmene. S tem se zaposlenim prepreči dostop do službene elektronske pošte zunaj delovnega časa.
Proizvajalec avtomobilov Daimler, prav tako iz Nemčije, je uvedel funkcijo Pošta na dopustu, ki zaposlenim omogoča, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki izbriše prejeto e-pošto in pošiljatelja obvesti o izbrisu. Če je zadeva nujna, se pošiljatelju posredujejo drugi kontakti.
Nemška avtomobilska družba BMW pa je medtem uvedla smernice, ki zaposlene spodbujajo k spoštovanju lastne pravice do odklopa in pravice do odklopa sodelavcev. Podjetje uporablja tudi tehnične ukrepe za preprečevanje pošiljanja sporočil, povezanih z delom, zunaj delovnega časa.
Francoska zavarovalnica AXA je uvedla politiko, ki omejuje z delom povezano elektronsko pošto in klice zunaj rednega delovnega časa. V zavarovalnici uporabljajo sistem za upravljanje elektronske pošte, ki zagotavlja, da zaposleni ne prejemajo službene elektronske pošte med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj ter ob koncih tedna.
Francoska telekomunikacijska družba Orange je razvila celovito politiko pravice do odklopa, vključno s posebnimi ukrepi, kot so omejitev dostopa do službene e-pošte po delovnem času, omejitev pričakovanj, da so zaposleni na voljo za klice ali sestanke zunaj delovnega časa, in spodbujanje prožnih oblik dela.
Nemški razvijalec programske opreme SAP je uvedel ukrep, ki zaposlenim odsvetuje pošiljanje elektronske pošte ali odgovarjanje nanjo po 19. uri. Podjetje to politiko spodbuja z notranjimi kampanjami in s spodbujanjem vodij, da dajejo zgled.
Francosko kozmetično podjetje L'Oreal je uvedlo ukrep omejevanja prometa z elektronsko pošto zunaj delovnega časa in obvezna obdobja "digitalnega razstrupljanja", v katerih se zaposlene spodbuja, da se popolnoma odklopijo od komunikacij, povezanih z delom.
Francoski velikan s področja digitalne transformacije in avtomatizacije upravljanja z energijo Schneider Electric je sprejel politiko prožnega dela, s katero spodbuja uporabo digitalnih orodij za določanje meja delovne komunikacije. Uvedel je tudi obvezen čas odklopa med dopustom.
Švedski prodajalec pohištva Ikea je uvedel politiko, ki zaposlenim zagotavlja pravico, da se izven delovnega časa odklopijo od komunikacij, povezanih z delom. Politiko se krepi z internim usposabljanjem in kampanjami za ozaveščanje zaposlenih.
Telekomunikacijsko podjetje Vodafone Espana pa je uvedlo celovito politiko digitalnega odklopa, ki vključuje omejitve komunikacije na delovnem mestu zunaj rednega delovnega časa in spodbuja uporabo alternativnih metod za vzpostavljanje stikov z zaposlenimi le v nujnih primerih.
Med učinki ukrepov v omenjenih podjetjih je ministrstvo za delo izpostavilo zmanjšanje stresa in primerov izgorelosti, večje zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih, boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem zaposlenih ter povečan ugled podjetja.
vlada uzakonila pravico do odklopa,vlada sprejema zakone in uredbe na dopisnih sejah-butale
Hja, odvisno kdaj je prišel v službo. Če šele v avgustu, bi bilo fer tudi od njega, da se nekoliko …
Zopet nepotrebna birokracija, ki ne bo rešila ničesar. Samo dodatno delo.