Poleg prvih iskalcev zaposlitve in starejših, so mlade ženske še ena izmed skupin, ki je pri iskanju dela v izrazito neenakopravnem položaju. Več zaposlitvenih intervjujev 37-letnice, ki po več kot 15 letih delovnih izkušenj zaposlitev išče že dobro leto in pol, se je zaključilo s posrednimi vprašanji glede družine. "To da sem jaz stara 37 let in da nimam otrok, ne bi smel biti razlog, da ne dobim službe. Saj verjetno ni edini, ampak je pa zagotovo ena izmed težavnih okoliščin."

Do odgovorov o otrocih posredno

Zakon o delovnih razmerjih sicer jasno določa, da delodajalec nima pravice zahtevati podatkov o načrtovanju družine ali s tem pogojevati zaposlitve, a posredno takšna vprašanja niso nič neobičajnega. Sedemintridesetletna sogovornica pravi, da  je to seveda zapakirano v pogovor o delovnem procesu, ampak vedno se prej kot slej tako obrne, da poveš, da imaš ali pa nimaš otrok: "Potem pa pride do tega, ja, saj ste še mladi  … Le redko kdo te bo direktno vprašal, ker to vedo, da ne smejo. Povedo pa ti, da razumejo, da če boš imel tri dojenčke doma, delo ob večernih urah ni mogoče."

Bolj kot to, da ne bi zmogla dela ali dodatnih nadur, 37-letnica misli, da delodajalce skrbi sam porodniški dopust, je še izpostavila sogovornica, ki sicer pravi, da razume delodajalce, da če ne koga zaposlijo, da je zoprno, da morajo spet iskati nekoga za leto dni. "Razumem to in tudi da služb danes ni, ampak kakšne stvari so danes zares narobe postavljene."

Ugotovljenih kršitev zelo malo

Takšne diskriminatorne prakse pa so zelo težko dokazljive. Inšpektorat za delo jih je v zadnjih petih letih tako ugotovil le deset. Nekaj več kršitev so na inšpektoratu sicer ugotovili na podlagi 6. člena zakona o delovnih razmerjih, ki govori o različnih vrstah diskriminacije. V zadnjih petih leti 74, lani pa je bila ta številka najvišja, ko so zaznali 26 kršitev.

Foto: Inšpektorat za delo/Zurnal24 Grafika Branka Knafelc z inšpektorata za delo pojasnjuje, da na tem področju morda res ne ugotavljajo veliko kršitev, ocenjujejo pa, da je kršitev v praksi več: "Razlogi za nizko število ugotovljenih kršitev so različni, vsekakor pa drži, da je tovrstne kršitve v praksi težko ugotoviti oziroma dokazati, prijave, ki jih prejmemo, so v mnogih primerih anonimne, kar močno otežuje postopek dokazovanja, prav tako, če so navedbe v prijavah preveč pavšalne, da bi bilo mogoče na njihovi podlagi ugotoviti zatrjevane kršitve." Inšpektorji tako kršitve ugotavljajo na podlagi različni materialni dokazi in tudi na podlagi izjav in zaslišanj.

Pristali bi tudi na manj sposobne

Da so tovrstne prakse zelo težko dokazljive se strinjajo tudi na sektorju za enake možnosti na ministrstvu za delo, ki ob tem dodajajo, da se oškodovanke tudi ne odločajo za prijave. Izkušnje mladih žensk, ki nimajo enakih možnosti za vstop na trg dela kot mladi moški, so – žal – zgodba, ki jo slišijo nemalokrat.

Raziskava Vključi.Vse, ki so jo izvedli konec lanskega leta, je tako pokazala, da skoraj v vsaki tretji delniški družbi in peti družbi z omejeno odgovornostjo pristali na to, da je za vodjo oddelka izbran moški, čeprav je ženska bolj izobražena, ambiciozna in ima večjo podporo kolektiva, bo pa najverjetneje imela še kakšnega otroka.

Foto: Shutterstock Lik ženske in moškega

Mentaliteta delodajalcev, ki ne vidijo dlje od svojega plota

"Razmišljanje, da je zaposlitev mlade ženske 'tvegana', sodi v mentaliteto delodajalcev, ki ne vidijo dlje od svojega plota. Biti starš, torej mati ali oče, je namreč zgolj ena od faz v delovnem življenju. In če bo v tem obdobju življenja delodajalec razumel in podpiral potrebe staršev majhnih otrok, si je s tem pridobil njihovo lojalnost in pripadnost in pripomogel k njihovemu zadovoljstvu," je povedala Maruša Gortnar, vodja sektorja za enake možnosti na ministrstvu za delo in nadaljevala, da so pregledni, transparentni, postopki kadrovanja so vsekakor del rešitve tega problema. Ne le zato, ker omogočajo večjo pravičnost, ampak tudi zato, ker se delodajalcem obrestujejo – s kriteriji, ki so jasni, vnaprej določeni in merljivi, bodo dobili najboljše kadre.

Diskriminatorne kadrovske prakse pa niso prisotne ne le pri vstopu na trg dela, ampak tudi pri kariernem razvoju zaposlenih. Na ministrstvu za delo tako izpostavljajo, da zgolj ozaveščanje delodajalcev ni dovolj, ampak je potrebno spreminjanje tudi zakoreninjenih stereotipov in praks tudi pri zaposlenih.

"V tem primeru je to zlasti dejavnejše vključevanje moških v nego in vzgojo otrok. Eden od mehanizmov za to je delitev starševskih dopustov med oba starša, drugi je bolj enakomerna porazdelitev tako imenovanih bolniških dopustov za otroka med oba starša," je izpostavila Gortnarjeva, ki nadaljuje, da na ta način mlade ženske v očeh delodajalcev ne bodo več prepoznane kot 'dejavnik tveganja', marsikateri delodajalec pa se bo bolj potrudil, da bo zaposlenim olajšal usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja.