Ameriški vlagatelji so zaradi kreditne krize vse bolj v skrbeh, saj je vrednost delniških indeksov na borzah ponovno padla. Pomirila jih ni niti četrtkova izjava predsednika Zveznih rezerv Bena Bernankeja, da bodo spet nižali obrestne mere.

Industrijski indeks Dow Jones je v enem dnevu nazadoval za skoraj 250 točk oziroma 1,92 odstotka na vrednost 12.606,30 točke, kar je sprožilo zaskrbljenost, da bodo ZDA vstopile v recesijo. K slabemu razpoloženju je vplivalo tudi sporočilo izdajatelja kreditnih kartic American Express, ki je sporočil, da se poraba potrošnikov zmanjšuje, pojavlja pa se vedno več zlorab. Zaradi tega se bodo dobički v letu 2008 zmanjšali.

Nazadovali so tudi ostali indeksi, med njimi širši indeks Standard & Poor 500 za 19,31 točke oziroma 1,36 odstotka na vrednost 1401,02 točke in tehnološki indeks Nasdaq composite za 48,58 točke oziroma 1,95 odstotka na vrednost 2439,94 točke. Dow Jones je doslej izgubil že 4,96 odstotka vrednosti v novem letu, S&P 500 4,59 in Nasdaq 8,01 odstotka.

Cenejša tudi nafta
Zaradi rasti vrednosti dolarja v primerjavi z evrom se je v petek pocenila tudi nafta. Za sodček je bilo treba v petek v New Yorku odšteti 1,02 dolarja manj kot v četrtek oziroma 92,69 dolarja. Prihodnji teden bodo velike finančne družbe, kot so Merrill Lynch, Citigroup in JPMorgan Chase podale svoja poslovna poročila in pričakujejo se nove izgube zaradi krize, ki je izbruhnila po zlomu trga drugorazrednih hipotekarnih kreditov. V petek se je sicer potrdila novica o načrtovanem odkupu največjega izdajatelja hipotekarnih kreditov v ZDA Countrywide Financial s strani Bank of America, s čimer se bo Countrywide rešil stečaja.

Ameriško ministrstvo za trgovino pa je sporočilo, da je primanjkljaj v zunanji trgovini novembra lani porasel za kar 9,3 odstotka, kar je v največji meri posledica cen uvožene nafte. Izvoz ZDA se je novembra povečal za 0,4 odstotka na skupaj 142,3 milijarde dolarjev, uvoz pa za 3 odstotke na skupaj 205,4 milijarde dolarjev. Primanjkljaj je tako znašal skupaj 63,1 milijarde dolarjev, pri čemer so le za uvoženo nafto ZDA plačale 34,4 milijarde dolarjev.