"V mojem stanovanju v manjšem bloku sem vgradil sodobna okna. Ker sem ekološko ozaveščen taka, primerna za pasivne hiše. Na vseh radiatorjih imam termostatske ventile. Ker je žena bolj zmrzljive sorte imamo v stanovanju 23 do 24 stopinj Celzija, razen v spalnici. Stanovanje se redno zrači večkrat na dan. S treh strani imam zunanje stene, ki niti niso posebno dobro izolirane, na četrti je v večjem delu hodnik, zgornji sosed ima izmerjeno 22 do 23 stopinj, spodnji pa se stalno pritožuje, da ga zebe in naj bi imel (neizmerjenih) 20 stopinj (ima stara, skoraj razpadajoča okna). V stanovanju ni skupnih vodov, ker je vertikala samo na hodniku. 

Moje stanovanje se torej ne ogreva na račun sosedov, ampak prej obratno. Kljub temu se dogaja, da v posameznih mesecih ne dosegam 40 odstotkov povprečne porabe in mi upravnik v skladu s pravilnikom obračuna 100 odstotkov povprečne porabe. Če bi se obnašal racionalno, bi zjutraj, ko grem v službo, odprl okna na stežaj in dobesedno zmetal nekaj energije skozi okno, da bi dosegel teh 40 odstotkov, vendar se mi to kot ekološko ozaveščenem upira. Sprijaznil bi se tudi s tem, da plačam 40 odstotkov povprečja tudi če porabim samo 30, ampak kaznovanje zaradi varčevanja (ki ni pretirano varčevanje), je pa res nedopustno," je v začetku avgusta zapisal uporabnik znalček in prejel 15 glasov za in nobenega proti. 

Ministrstvo mu je odgovorilo pred dvema dnevoma, potem ko je v soboto že stopil v veljavo popravljeni pravilnik, ki določa prav to. 

Kdor porabi malo, ne bo več tako kaznovan

Po starem so lastniku stanovanja, ki je za ogrevanje porabil manj kot 40 odstotkov povprečne porabe, ogrevanje obračunali po porabi, razen če je manj kot 40 odstotkov povprečne porabe imelo veliko stanovanj. Če je bilo takih stanovanj za več kot pol skupne površine, so ogrevanje vsi plačali po kvadraturi. Kdor ne bo porabil nič, bo po novem plačeval najmanj 40 odstotkov povprečne porabe na kvadratni meter. Na ministrstvu ocenjujejo, da bo tako prilagojen pravilnik še naprej motiviral ljudi k varčevanju. 

Tak bo račun, če ne porabiš nič

"Končni delež stroška za ogrevanje stanovanja z zaprtimi radiatorji se bo v praksi gibal nekje med 50 in 70 odstotki povprečja," so v odgovoru pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo. Na podlagi delilnikov se namreč določi od 50 do 80 odstotkov končnega računa, to je tako imenovani variabilni del, razlika pa se določi na podlagi kvadrature stanovanja.

Ministrstvo je iz pravilnika vrglo tudi določbo, da vsi plačajo po kvadraturi, če nekdo v stavbi porabi petkrat več od povprečja. Po novem bodo veliki porabniki plačevali največ trikratnik povprečne porabe. Analize velikega števila meritev namreč po zagotovilih ministrstva kaže, da sistem ogrevanja ne more oddati več kot trikratne količine toplote, večje prekoračitve pa so posledica napak pri delilnikih, neuravnoteženega sistema ali neustreznih korekturnih faktorjev. 

"Da bi imel kdo več kot petkratnik povprečja, se ni zgodilo, bilo pa je nekaj primerov, ko so imeli več kot trikratnih povprečja, ampak tudi teh je bilo malo, dva ali trije, upravljamo pa med pet in šest tisoč stanovanj. V vseh primerih se je izkazalo, da ni šlo za napako, ampak za veliko porabo bodisi zaradi majhnih otrok ali drugih razlogov," nam je povedal Peter Kern iz podjetja Domplan. Na ministrstvu dodajajo, da se s toploto iz takih stanovanj ogrevajo tudi sosednja stanovanja in skupni prostori.

Račun za ekstremne porabnike največ 2,6-krat več od povprečja

"Stanovanje, ki mu je bil porabniški delež navzgor omejen na 300 odstotkov povprečja, dobilo končni delež stroška nekje v višini med 200 in 260 odstotki povprečja. Tako stanovanje bo na položnici dobilo 3 do 5-kratnik stroška stanovanja z zaprtimi radiatorji, preračunano na m2 ogrevane površine, pri čemer je upoštevan tudi že strošek ogrevanja skupnih prostorov," so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo. 

"Prav je, da je bolj jasno, kaj je ogrevalna površina, to v pravilniku iz leta 2015 ni bilo določeno. Ni pa nam všeč, da je po novem odgovornost upravnika, da podatek o ogrevalnih površinah posreduje izvajalcu obračuna. Čeprav se morda komu zdi drugače, so ogrevalne površine kar pogosto popravljajo. Če kdo v celoti zapre balkon, to postane ogrevalna površina, ali pa se kdo pritoži, da ima kakšen kvadrat ali dva manj površin. Kako bomo lahko to preverjali, bo upravnik hodil naokrog in preverjal? Težko si to predstavljam. V pravilniku iz leta 2010 so jih vsaj potrdili lastniki," pravi Kern in dodaja, da bi bilo morda smiselno zadevo urediti tako, kot je pri sporočanju oseb. "Treba bi bilo vsaj omogočiti, da vsak stanovalec upravniku sporoči spremembe, upravnik pa nato pozove lastnika, da se izjasni, a kaj bomo storili v primeru, če bo rekel, da ni zaprl balkona?" se sprašuje Kern. 

janez.zalaznik@zurnal24.si