Obvezni delilniki stroškov toplote na radiatorjih v nasprotju s pričakovanji niso prinesli pravičnejše delitve stroškov ogrevanja v večstanovanjskih stavbah, ampak so ponekod privedli celo do še večjih odstopanj in nezadovoljstva stanovalcev. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so zato napovedali spremembe pravilnika, ki ureja to področje.

Pravilnik v veljavi tri kurilen sezone 

V večstanovanjskih stavbah s skupnim ogrevalnim sistemom je od oktobra 2011 obvezna delitev in obračun stroškov za ogrevanje in pripravo tople vode po dejanski porabi in ne več glede na kvadraturo stanovanja. To pomeni, da morajo biti v teh stavbah vgrajeni delilniki stroškov. Ti naj bi zagotovili pravičnejše obračunavanje porabljene toplote, dolgoročno pa naj bi stanovalce tudi spodbudili k učinkovitejši rabi energije.

Takoj po namestitvi delilnikov na radiatorje se je po podatkih podjetja Energetika Maribor, ki s toploto oskrbuje med 10.000 in 11.000 odjemalcev, poraba toplote v teh objektih zmanjšala za 20 do 30 odstotkov, a že kmalu zatem se je spet povečala. "Ocenjujemo, da lahko delilnik vpliva na zmanjšano porabo v višini do pet odstotkov," je povedal direktor Alan Perc.

Varčujejo, a plačujejo več 

A ta prihranek velja za celoten objekt, ne pa tudi za posamezno stanovanje, saj ponekod kljub strogo nadziranemu odpiranju radiatorjev in oken plačujejo za ogrevanje več kot prej, ko še niso imeli vgrajenih delilnikov. "Dogaja se, da se določena stanovanja, najverjetneje zaradi pomanjkanja denarja, sploh ne ogreva," je pojasnil Perc.

Ker se toplota širi iz enega stanovanja v drugega, tisti, ki ima odprte radiatorje, posredno ogreva še sosednje stanovanje. "Zato tisti plačuje tudi dvakrat več kot bi sicer. To pomeni, da z vidika pravičnosti razdelitve toplote delilniki niso prava rešitev," meni Perc, ki je na to opozoril tudi državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojana Kumra, ki se je ta teden mudil v Mariboru.

Številne pritožbe 

Na republiškem inšpektoratu za promet, energetiko in prostor so povedali, da prejmejo mesečno do deset pisnih pritožb in dnevno po dva telefonska klica z različnimi vprašanji na to temo. Največkrat se prijave nanašajo na nepravilno obračunavanje stroškov ogrevanja.

Po mnenju Perca je nujna sprememba pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto še pred naslednjo kurilno sezono. "Zagotovo bodo spremembe," je zatrdil Kumer.

"Pravilnik je bil zdravo zasnovan. Nihče si ni mislil, da bo prišlo do teh anomalij, a prav je, da državni organ na to odreagira in pripravi bolj pravičnega," je pojasnil. "Seveda to ne bo trajna dolgoročna rešitev. Verjamem, da bodo nekateri odjemalci spet našli kakšno luknjo," je dodal.

Strošek tudi odčitavanje 

Dodaten strošek za stanovalce predstavlja odčitavanje in obračun toplotne energije, ki ga morajo plačevati podjetjem, ki se ukvarjajo s tem. Na inšpektoratu potrjujejo, da se tudi pri tem pojavljajo kršitve, kot so na primer napačna delitev stroškov, neupoštevanje sprejetih parametrov, samovoljno določanje ali spreminjanje parametrov za delitev.

Zaračunavanje te storitve ni regulirano, ampak je običajno opredeljeno v pogodbi z upravnikom oziroma etažnimi lastniki. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so v preteklem letu opazili precejšno rast težav potrošnikov na področju stanovanjskega upravljanja.

Težave tehnične narave ali z računi 

"Pričakovano se je povečalo tudi število vprašanj potrošnikov v zvezi z obračunom toplote na podlagi delilnikov. Opažamo, da etažni lastniki včasih težko zastavijo optimalni koncept za obračun toplote v njihovih večstanovanjskih stavbah," so pojasnili.

Težave so tehnične narave (napačna nastavitev moči radiatorjev na delilnikih, napačna določitev faktorjev...) ali z računi (potrošniki ne morejo preveriti pravilnosti izstavljenih računov ali pa so zneski na računih zelo visoki in ni mogoče ugotoviti, zakaj je tako).

Smiselna uskladitev 

Miha Praznik iz Gradbenega inštituta ZRMK kljub vsemu meni, da so delilniki eden od ukrepov, na račun katerih se je s spremembo bivalnih navad stanovalcev zmanjšala raba toplote za ogrevanje večstanovanjskih stavb.

"S širšo uporabo te tehnologije v praksi se je zagotovo pokazalo kar nekaj sistemskih, tehničnih, organizacijskih, pa tudi čisto življenjskih težav. Po tej prvi fazi uvajanja je torej smiselna integracija in uskladitev teh povratnih informacij z obstoječimi pravilniki in postopki," je povedal.