Ključno vodilo izbora ukrepov v Nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost na področju infrastrukture je, da bodo naložbe trajnostne, hitro izvedljive in da bodo krepile naše gospodarsko okrevanje po pandemiji, je na dogodku Komu bodo namenjene milijarde EU sredstev dejal Blaž Košorok, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo (MZI).

Na področju prometa bo ključno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, izboljšana kakovost zraka in drugih vidikov okolja oziroma bivanja, pa tudi spodbujanje rasti produktivnosti in gospodarski razvoj Slovenije, kot tudi širšega evro območja.

Nadgraditi želijo kakovost in dostopnost javnega prometa, poleg tega pa tudi povečati alternativna goriva v prometu – za slednje bodo porabili osem milijonov evrov.

Emisije iz prometa so v obdobju od leta 2005 do leta 2018 narasle za 32 odstotkov.

Vlagali bodo v:

• Povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture (284 milijonov evrov)
• Nadgradnja odseka Kranj-Jesenice
• Ljubljana-Divača – trije odseki med Ljubljano in Borovnico
• Nadgradnja železniške postaje Ljubljana (ŽOLP 1. faza)
• Nadgradnja železniške postaje Domžale

Za digitalizacijo železniške in cestne infrastrukture pa bodo namenili osem milijonov evrov.

Okrepili bi distribucijsko omrežje električne energije

Na področju energetike pa je Košorok izpostavil pomen cenovno dostopne in čiste energije, povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, izboljšanje omrežne infrastrukture, učinkovita in preudarna poraba energije ter napredek pri okoljskih zavezah Slovenije.

Sredstva bodo vložili v:

• spodbujanje prestrukturiranja daljinskih sistemov na OVE, ki vključujejo uporabo novih tehnologij (11 milijonov evrov)
• geotermalne in hidro elektrarne, oziroma sončne elektrarne v primeru neuspešnih javnih razpisov za prvi dve vrsti elektrarn (50 milijonov evrov)
• krepitev distribucijskega omrežja električne energije (80 milijonov evrov)

Trudili se bodo za olajšanje načinov, kako pridobiti vsa potrebna dovoljenja za postavitev vetrnih elektrarn, je obljubil Košorok. Pomemben bo razvoj pametnih omrežij, spodbujanje naložb in tehnologij za pretvorbo viškov energije iz OVE.

Zmanjšanje emisij do leta 2030

Lani decembra je Slovenija podprla predlog Evropske komisije, da bomo v EU do leta 2030 zmanjšali emisije toplogrednih plinov za 55 odstotkov (glede na leto 1990). Košorok je ocenil, da bomo v Sloveniji najtežjo nalogo imeli na področju transporta, sploh na področju alternativnih goriv.

Lani nam je sicer zmanjkal le dober odstotek in pol, da bi dosegli podnebne cilje, ki smo si jih zadali, a po njegovem mnenju potrebujemo dolgoročnejšo strategijo, sistemski pristop, da bomo zagotovili dovoljšen delež OVE.

Cilj Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je 11 % biogoriv 2030.

Vlagali bodo tudi v trajnostno prenovo stavb:

• Trajnostna gradnja, prenova in upravljanje stavb izjemnega upravnega in družbenega pomena (66 milijonov evrov)
• Trajnostna prenova stavb, ki potrebujejo posamezno nadgradnjo tehničnih stavbnih sistemov (10 milijonov evrov)
• Demonstracijski primeri trajnostne prenove večstanovanjskih stavb v javni lasti – energetska, statična prenova, kulturna dediščina (5 milijonov evrov)
• Vzpostavitev sistemskega finančnega fonda za energetske prenove stavb ožjega javnega sektorja (5 milijonov evrov)

Sloveniji bo do leta 2030 sicer na voljo približno 12 milijard evrov evropskih sredstev – od tega nepovratnih približno 8,6 milijarde evrov. Za kaj jih bo država namenila, si lahko preberete na tej povezavi.

dezurni@zurnal24.si