Za stavko sindikatov javnega sektorja je vse pripravljeno, pravi vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Janez Posedi. Kot je pojasnil, glede nadaljnjih pogajanj od vodje vladne pogajalske skupine, ministra Senka Pličaniča danes ni dobil nobenega sporočila. Kot je dejal Posedi, glede na dosedanji potek in neodzivnost vlade, namreč ni pričakovati, da bi se po sredini stavki na vladni strani kaj resno premaknilo.

Foto: Žurnal24 (Foto: Nik Rovan) Tako je predvideno, da bodo posamezne sindikalne skupine oz. sindikati dejavnosti ločeno organizirali stavke, spomladi ali v začetku poletja pa bi spet sledila kakšna večja skupna aktivnost, v koliko ne bi prej dosegli zaprtja stavkovnih zahtev.

Gasilci po nedeljsko

Ob polnoči začnejo stavkati tudi poklicni gasilci: "Gasilci imamo nedeljski urnik. Delamo minimalno, tisto, kar je nujno. Državljani ne bodo ogroženi, gasimo vse požare, posredujemo pri prometnih nesrečah, izlitju nevarnih snovi in ostalo, kar je nujno potrebno," nam je pojasnil Aleksander Ogrizek, predsednik sindikata poklicnih gasilcev. Stavko je podprlo  85 odstotkov njihovih članov.

"Ni pomembno, katera vlada bo: ovrednotiti morajo maso plač s številkami,česar do danes še niso naredili. Do danes tega niso naredili," je še dejal Ogrizek, ki meni, da je "v vladi je požar, ki ga je treba pogasiti, a iščejo druge gasilce".

Izvajajo pritisk na zaposlene

Po ocenah naj bi stavkalo od 80.000 do 100.000 zaposlenih, pri čemer po Posedijevih besedah izhajajo iz podatkov za lansko stavko. A kot opozarja Posedi, je treba upoštevati, da bo kar veliko število ljudi stavko lahko podprlo tako, da bodo morda upočasnili delovni ritem, ne bodo pa mogli čisto prekiniti dela.

Kot je pojasnil, se namreč zlasti pojavljajo tudi pritiski na tiste, ki bi želeli stavkati, pri čemer je omenil ožjo državno upravo oz. ministrstva. Po navedbah Posedija se delajo spiski, kdo bo stavkal in kdo ne, zahtevajo se celo pisne izjave zaposlenih, da ne bodo stavkali.

Sicer pa v sindikatih ocenjujejo, da bodo vsi shodi dobro obiskani. V Ljubljani pričakujejo podobno udeležbo kot lani spomladi, torej okrog 5000 ljudi, podobna ali morda nekoliko manjša bi lahko bila tudi udeležba v Mariboru.

"Vlada je na potezi in bojim se, da je na potezi tudi vsa slovenska politična elita; da se usedejo in se dogovorijo, kako mislijo državo upravljati v prihodnje, da to ne bo odvisno od trenutnih političnih navdihov posameznih strank," je dejal Posedi. Kot je dodal, pričakujejo, da bo možno dogovor doseči s parlamentarnimi strankami, v kolikor z vlado ne bo. Trenutno pa kot ključni problem izpostavljajo zakon o izvrševanju proračuna.

Gospodarstvo odpušča, javni sektor zaposluje

Bremena krize so neenakomerno porazdeljena in ni osnove za panožno ali sektorsko višanje plač, pred sredino stavko v javnem sektorju opozarja predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. "V Sloveniji smo v zadnjih letih morali odpustiti armado delavcev v gospodarstvu, javni sektor pa se še naprej bohoti," je zapisal.

Hribar Milič je izpostavil, da je Slovenija od začetka krize leta 2008 do lani izgubila 71.885 delovnih mest v gospodarstvu. Hkrati se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za 5971. Povprečna mesečna masa plač v gospodarstvu se je v tem času znižala za 2,4 odstotka, v javnem sektorju pa zvišala za 9,3 odstotka, je zapisal v pismu, naslovljenem na vodstva sindikatov, ki v sredo organizirajo stavko.

Ti podatki postavljajo zahteve sindikatov v javnem sektorju na zelo trhle noge, saj je povsem jasno, da bremena krize v celotnem kriznem obdobju 2008-2012 niso enakomerno razporejena, je opozoril. Ker negativni trend očitno še ni ustavljen, se lahko po njegovem mnenju toliko bolj bojimo, da bodo tudi zahteve Sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI) dodatno ogrozile delovna mesta v kovinski industriji, elektroindustriji in industriji kovinskih materialov.

Šušteršič: Če bi sindikati prisluhnili vladi, bi zbližali stališča

Foto: Anže Petkovšek Janez Šušteršič Finančni minister Janez Šušteršič je danes v Bruslju v povezavi z vprašanjem plač v javnem sektorju povedal, da se ni mogoče pogovarjati le o višini zniževanja mase plač. "Če bi sedli skupaj in če bi sindikati prisluhnili vladnim argumentom in načrtom, bi zbližali stališča, ker se cilj ne bi zdel več tako zelo nedosegljiv," je menil minister.

Na vprašanje, ali se je vlada pripravljena pogajati o obsegu znižanja sredstev za plače v javnem sektorju, je minister odgovoril, da je to seveda odločitev, ki jo lahko sprejme samo vlada. Ta pa takšne odločitve še ni sprejela niti ni obravnavala takšnega predloga. "Tako da jaz ne morem v tem hipu potrditi nobene pripravljenosti na strani vlade," je dejal.

Ob tem je Šušteršič poudaril, da je bilo stališče vlade do tega vprašanja vselej jasno in da so tudi sindikatom poskušali v pogajanjih predstaviti, kaj vse je že bilo narejeno, in pojasniti, da je od že sprejetih ukrepov za zmanjševanje mase plač v posameznih resorjih razmeroma majhen korak do tistega cilja, ki je postavljen v proračunu.

Po njegovih besedah se je treba pogovarjati o tem, kakšen način je sprejemljiv za sindikate. "Če bi šli v resne pogovore o načinih - kakšni ukrepi dajo kakšne učinke - tudi sindikati ne bi več razmišljali o tem, da bo potrebno neko zelo veliko odpuščanje. Nekaj ga bo potrebnega, nekaj se ga je tudi že zgodilo, nekaj ljudi je tudi samih odšlo v zadnjem letu," meni minister.

Minister meni, da je treba predvsem omogočiti pogoje, v katerih bodo sindikati razumeli zgodbo, ki jo želi vlada povedati. "Dokler tega dialoga sploh ni, pa vztrajanje sindikatov, da želijo na vsak način slišati ta stavek, da se bomo pogajali tudi o masi, odstotku znižanja, tudi onemogoča neke druge pogovore, ki bi lahko pomenili korak naprej. Moje stališče je pač, da bo treba razumeti to, kar vlada govori, in bodo pogovori potem lažji," je še poudaril minister.