"To, kar se dogaja v Vegradu, je primerljivo s suženjstvom najslabše vrste. Delavci so lačni, a kljub vsemu delajo," ne skriva razočaranja nad trenutnim stanjem v tem velenjskem gradbenem podjetju sindikalist Srečko Čater.

"Ne vem, kaj naj rečem človeku, ki se razjoče pred menoj in hlipa, da se bo ubil, saj ima doma lačne otroke, lačen pa je tudi sam, saj plače ni videl že mesece," nadaljuje Čater.

In takih pretresljivih zgodb je v Velenju veliko. Najhuje pa je, da delavci, potrebni pomoči, tudi na ponujeno roko gledajo skeptično, saj so podvomili celo o pomoči, ki so jo v obliki paketov s hrano prejeli na velenjskem Rdečem križu.

Strah jih je bilo, da bo Rdeči križ seznam tistih, ki so in še bodo pakete prejeli, posredoval upravi, ta pa jim zato spet ne bo izplačala plač. A to seveda ne drži. Kot so pojasnili na Rdečem križu, gre za strogo zaupne osebne podatke, ki jih ne posredujejo nikomur, imajo jih zgolj za lastno evidenco.

"Smo pa imena potrebovali, da smo ljudi lahko obvestili o razdeljevanju pomoči," so nam zatrdili v tej humanitarni organizaciji, kjer naj bi včeraj razdelili okoli 200 paketov.

Lačnim šolske potrebščine
Dopis so Vegradovi delavci prejeli tudi z Mestne občine Velenje in stranke Socialnih demokratov. Kot so nam sporočili, Srečko Meh in Bojan Kontič lačnim otrokom ponujata socialno pomoč – šolske potrebščine.

"Delavci, ki nismo že več mesecev dobili plač, si s tako pomočjo tudi ne moremo kaj dosti pomagati," so opozorili v pismu, ki smo ga prejeli v redakcijo.

Trudijo se po najboljših močeh
Kot je za Žurnal24 pojasnil Čater, so v Velenju k reševanju problematike Vegradovih delavcev pristopili vsi, tako Mestna občina kot tudi Rdeči križ in center za socialno delo. Izključno zato, da bi olajšali težak položaj teh delavcev.

Župana Srečka Meha nam zaradi dopusta ni uspelo priklicati, zato pa nam je direktorica Centra za socialno delo v Velenju Zlatka Srdoč Majer zatrdila, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da delavci s svojimi stiskami ne bodo ostali sami. Za šolske potrebščine pa bosta, tako so se dogovorili, poskrbela Rdeči križ in Karitas skupaj.

Le z eno malico
"Še najlažje je tistim, ki imajo slovensko državljanstvo in stalno bivališče, saj tem lahko ponudimo enkratno denarno pomoč in vse druge oblike pomoči, enako, kot so je deležni vsi drugi naši državljani, ki se znajdejo v stiski. Največji reveži so delavci z začasnim bivališčem, ki teh pravic nimajo," pojasnjuje Srdoč Majerjeva.

Kot nam je še povedala, so delavcem, ki bivajo v samskem domu, zdaj zagotovili vsaj dva obroka hrane na dan.

"Ti delavci so namreč dobili le eno malico na gradbišču, nato so bili prepuščeni sami sebi. Če so denar imeli, so si lahko privoščili tudi večerjo, a takih skoraj ni, saj tudi plač ne dobivajo redno, če pa kaj dobijo, so ti zneski skromni," pravi Srdoč Majerjeva.

Tistim pa, ki živijo izven samskega doma, so ravno zato prek Rdečega križa ponudili pakete s hrano.