Da se razumemo. Posamezne pravno registrirane ustanove znotraj RKC se lahko prijavijo na katerikoli državni razpis ter tekmujejo z drugimi posvetnimi in duhovnimi organizacijami za davkoplačevalski denar. RKC ima dolgo tradicijo delovanja, zato je ustanovila veliko organov, ki načrpajo veliko državnega denarja. Tu ni nič (pravno) spornega. Prav tako drži, da ima Cerkev široko razpredeno dobrodelno dejavnost, ki marsikoga rešuje iz življenjskih stisk. Težava je drugje. Ločitev Cerkve in države ni nekaj, kar si je izmislila ta ali ona oblast zaradi lastnega zadovoljstva, temveč je zapuščina večstoletnega boja za svobodno izbiro mišljenja in delovanja, ki jo je treba pazljivo negovati. Zato preprosto ne zdržijo argumenti, da država mora omogočati versko izobrazbo ali delovanje svojim državljanom. Država mora ustvariti enakopraven, ateističen okvir, od koder lahko vsak posameznik nato sam izbira (in financira) svoja lastna prepričanja. Podobno je pri visokem šolstvu ali zdravstvu. Nikogar ne moti, če si želijo ljudje plačevati te storitve. A država je dolžna zagotoviti njihovo visoko kakovost in široko brezplačno dostopnost prav vsem, in to iz javnih sredstev.

Odločitev. Cerkev se bo pač morala odločiti, ali želi biti gospodarsko podjetje (spomnimo se njenih propadlih investicij) ali pa jo primarno zanima verska oskrba svojih vernikov. Če se odloči za zadnje, ji bodo ti verjetno več kot zdaj vračali tudi s prostovoljnim delom. Zato državnih milijonov ne potrebuje.