Od leta 1959 do leta 1999 se je svetovno prebivalstvo podvojilo; iz treh na šest milijard. V prihodnjih 42 letih naj bi se povzpeli do devetih milijard, leta 2200 pa naj bi se ustalili na desetih milijardah.

90 odstotkov ljudi živi le na desetih odstotkih površine. Najredkeje je poseljena Mongolija, kjer na kvadratnem kilometru živijo štirje ljudje, v Namibiji jih na enaki površini živi šest, v Avstralji sedem. Najbolj gosto poseljen je Monako, kjer na kvadratnem kilometru živi 44.000 prebivalcev.

V bogatih državah se prebivalstvo intenzivno stara; 22 odstotkov sedanjega prebivalstva predstavljajo ljudje nad 60 letom starosti. V EU pričakujejo, da se bo do leta 2050 delež oseb, starih nad 65 let, povečal iz zdajšnjih 17 odstotkov na 33 odstotkov, število starejših nad 80 let pa naj bi se v obdobju do leta 2060 potrojilo.

S tem povezano je tudi pričakovano podaljšanje življenjske dobe, kjer za slovenske otroke rojene leta 2007 ali 2008 na Statističnem uradu napovedujejo, da bodo dečki v povprečju dočakali 75 let, deklice pa 82 let.

Slovenija je lani zabeležila 1,9 otroka na 1000 prebivalcev, devet članic unije pa je lani imelo negativni prirastek. Najvišji prirastek ima Irska (deset otrok na 1000 prebivalcev), najnižjega pa Litva (-3,4 otroka na 1000 prebivalcev).