Družba za avtoceste v RS (Dars) je plačala 24.000 evrov za študijo, spisano na 59 straneh, ki je nato skrivnostno izginila, o čemer je že leta 2009 pisal Dnevnik.

Takrat je Klavdij Logožar za časnik pojasnjeval, da je študijo izdelal in predal Darsu, da študija obstaja, je zatrjeval tudi Žan Jan Oplotnik, nekdanji član uprave Darsa in Logožarjev dolgoletni predavateljski sodelavec na EPF, po novem tudi prorektor Univerze v Mariboru. V Darsu pa so zatrjevali, da nimajo zavedene Logožarjeve študije.

Toda študijo so uspeli pridobiti na Dnevniku, iz nje pa je po navedbah časnika že na prvi pogled razvidno, zakaj so si tisti, ki so bili vpleteni v ta posel, prizadevali skriti ta dokument.

Študentka diplomirala pod Logožarjevim mentorstvom

Iz naslovnice študije izhaja, da jo je izdelal Logožarjev svetovalni biro za logistiko KLT. Na njej sta navedena dva avtorja: Logožar in pod njim ime študentke EPF, ki je po podatkih Dnevnika v tistem času diplomirala pod Logožarjevim mentorstvom.

Primerjava študije o upravljanju avtocestnih prometnih podsistemov in diplome razkriva, tako časnik, da sta dokumenta identična. V študiji so spremenjeni izključno tisti stavki, v katerih avtorica omenja svoje diplomsko delo.

Logožar je za Dnevnik pojasnil, da je gospa diplomirala pod njegovim mentorstvom z omenjeno temo, na katero da jo je usmeril ravno zaradi študije, ki jo je opravil za Dars in temelji na omenjeni diplomski nalogi. Obenem Logožar zanika prepisovanje javno dostopnega diplomskega dela, ker takrat diplomska dela še niso bila javno dostopna.

Gospa je bila po Logožarjevih besedah omenjena kot soavtorica študije, ni je pa posebej informiral o tem, da bo njeno diplomsko delo podlaga za študijo.

Kazniva dejanja zastarala

O dogodku so sicer seznanjeni tudi na policiji. Kot so danes sporočili iz Policijske uprave Maribor, so konec lanskega leta prejeli prijavo zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, iz zadeve pa so bili razvidni tudi razlogi za sum na goljufijo.

Po zbiranju obvestil in dokumentacije so ugotovili, da naj bi pri izvedbi in plačilu študije prišlo do zavajanja naročnika študije in tudi za kršitev materialnih avtorskih pravic dejanskega avtorja študije. Posledično naj bi si osumljenci, ki naj bi bili tudi uradne osebe, pridobili pritipravno premoženjsko korist in oškodovali dejanskega avtorja študije.

Kljub ugotovitvi, da je kazenski pregon za obravnavana kazniva dejanja zastaral, so kriminalisti o ugotovitvah marca letos obvestili pristojno Okrožno državno tožilstvo v Mariboru. To je nato sklenilo, da v tej zadevi zaradi zastaranja kazenski pregon ni več dovoljen, oškodovanci pa lahko svoje pravice uveljavljajo v civilnopravnem postopku.