Pred časom je dekle ob Zbiljskem jezeru pri Medvodah doživelo srčni zastoj. Kljub množici prisotnih ljudi se srce ni več povrnilo v normalno delovanje, dekle je umrlo. Nekaj metrov stran je ždela naprava AED, za katero pa očitno nihče od prisotnih ni vedel. Če bi, bi imelo dekle vsaj 50 odstotkov možnosti za preživetje.

• Kje je vam najbljižja? Zemljevid AED naprav je dostopen TUKAJ, vendar je nepopoln, nekaterih naprav ni vključenih, drugih tam ni več!

Več ali manj vsi smo jih že videli, na stenah nameščene škatle s prenosnimi avtomatskimi defibrilatorji (AED), le redki pa bi jih v primeru stiske uporabili. Pa ne toliko zaradi neznanja temveč zato, ker se v tistih kritičnih prvih nekaj minutah po srčnem zastoju le malokdo od prisotnih spomni, kje se nahaja najbližji AED. Tudi zato, ker jih je tako malo.

Kako sploh deluje?

Ob srčnem zastoju sta masaža srca in umetno dihanje premalo, ekipa nujne medicinske pomoči pa je le redko lahko na kraju v manj kot petih minutah. Edina rešitev, ki srce povrne iz t. i. fibrilacije (migetanja), je električni sunek iz AED naprave.

Strokovnjaki opozarjajo, da z uporabo AED aparata nikakor ne moremo škodovati bolniku, ki mu namestimo elektrode, saj naprava glede na zaznane parametre telesa sama presodi, ali bolnik potrebuje sunek elektrike. Pomembno pa je, da se sledi navodilom, in predvsem, da se ne izgublja časa.

Zlata vsaka minuta

Po Sloveniji vsak dan srčni zastoj v povprečju doživijo trije ljudje, v veliki večini je v tistem kritičnem trenutku ob osebi prisoten še nekdo, ki bi lahko z AED nemudoma pomagal. Dejstvo je namreč, da že po petih minutah po zastoju stopnja preživetja upade na 50 odstotkov, z vsako minuto pa upade za 10 odstotkov. Sedmo ali osmo minuto zastoja že pride do neozdravljivih poškodb možganov. Če torej AED naprave ni kolikor toliko blizu, nujna medicinska pomoč pa je predaleč, je vsak klic na 112 zaman. Prav zato si številni zdravniki, nekdanji pacienti in drugi prizadevajo, da bi bil ta primoček v sili veliko bolj prisoten v našem okolju.

NMP oživi le vsakega sedmega

Leta 2007, za katerega so znani podatki, so ekipe nujne medicinske pomoči (NMP) v Sloveniji oživljale 820 pacientov. Preživetje pacientov z zastojem srca je bilo tega leta komaj 15,4 odstotno. V državah, kje so uvedli javno dostopne AED za zgodnjo defibrilacijo s strani prisotnih laikov ali prvih posredovalcev, ki so blizu in se odzovejo na informacijo o srčnem zastoju, pa se je stopnja preživetja povišala na 49 do kar 74 odstotkov, navaja Zdenko Salda, zdravnik iz  ZD Trebnje in eden od pobudnikov Iniciative za AED, ki si prizadeva za načrtno vzpostavitev omrežja AED aparatov ter ustreznega izobraževanja ljudi za pomoč ob zastoju srca.

Ko ga imata oba soseda, nato pa daleč naokoli nihče drug

Kje se je v Sloveniji zalomilo, da je pri nameščanju teh pripomočkov vse odvisno od dobre volje in zavesti lokalnih skupnosti in nekaterih družbeno odgovornih podjetij ter da ena naprava AED "pokriva" skoraj 3.000 ljudi? Na Japonskem pride ena naprava na manj kot 425 ljudi, v švicarskem kantonu Ticino, kjer imajo zaradi skrbne strategije najboljšo stopnjo preživetja po zastojih v Evropi, pa celo enega na manj kot 400 ljudi.

Pa ni težava le v tem, da je v naši državi trenutno le okoli 900 AED naprav (zgolj ocena), ogromno jih je popoldan, ponoči in ob dela prostih dneh zaklenjenih “na varnem” v ustanovah, kar je v temeljnem nasprotju s tem, da so dosegljive vedno in vsakomur. Ker ne obstaja načrtnega vzpostavljanja mreže prek zakona ali predpisov, se denimo celo dogaja, da dve sosednji ustanovi v svojih prostorih premoreta vsaka svojega, vse ostalo mesto z več tisoč ljudi pa je brez dostopne naprave.

Koliko so jih rešili? Nihče ne ve.

V Sloveniji ta hip ni človeka oziroma ustanove, ki bi natančno vedel, koliko delujočih AED naprav sploh je nameščenih in kje se nahajajo, ni nikakšrnih oprijemljivih podatkov niti o tem, koliko življenj so uspele te naprave doslej že rešiti. Znan je le nekaj let star “zastonjski” popis AED s strani študentov medicine. Glede uspešnosti oživljanja pa je znana študija za Koroško, eno najbolj “razvitih” regij v državi, kjer so v obdobju med 2009 in 2013 s 56 javno dostopnimi AED rešili pet ljudi. Na dvakrat gosteje naseljenem območju Zasavja, kjer sta javno dostopna le dva AED, niso v tem času rešili nikogar.

Gasilski aparat v vsaki sobi, AED-ja niti v domu ostarelih

Stihija v državi in nezainteresiranost ministrstva za zdravje po ureditvi področja sta očitni še posebej od leta 2012 naprej. Takrat je namreč razširjeni strokovni kolegij za urgentno medicino pripravil prvi celoviti predlog sistemske ureditve uporabe defibrilatorjev v primeru srčnega zastoja izven bolnišnic.

“Na ministrstvu za zdravje oziroma na ravni državi ni strategije, projekta, evidenc ali načrta v povezavi s postavitvijo javno dostopnih defibrilatorjev. V takšni državi živimo ...” je za Žurnal24 žalostno stanje ocenil Rajko Vajd iz Slovenskega združenja za urgentno medicino, ki zato ni mogel odgovoriti na vprašanja, kako koristni so se AED v preteklosti že izkazali.

Leta 2013 je bila ustanovljena tudi Iniciativa za AED, ki si prizadeva za sistem zunajbolnišnične defibrilacije, vseeno pa so vse pobude teh združenj pri državnih organih naletele bolj kot ne na gluha ušesa oziroma odgovor, da bodo še malo “preučili”, opozarja eden od pobudnikov iniciative Zdenko Salda.

Tako so v zaprašenih predalih ostali denimo predlogi iniciative, da bi morali biti vsi AED javno dostopni, torej nameščeni na zunanji strani stavb, da bi po podjetjih potekalo ustrezno izobraževanje zaposlenih, da bi tudi prometna signalizacija z dopolnilnimi tablami, denimo za bencinsko črpalko, sporočala, ali se tam nahaja AED, da bi morala biti naprava AED obvezen del na zunanji steni vsake nove stavbe, ki je v javni uporabi ....

A če je gasilni aparat v teh stavbah v skladu s požarnim redom skoraj v vsakem prostoru nekaj običajnega, AED, ki rešuje življenja, ni. Zdenko Šalda pravi, da je ignoranca ministrstva za zdravje tudi pod vodstvom sedanje ministrice Milojke Kolar Celarc “popolna in žaljiva,” saj z ministrstva ne prejemajo niti odgovorov na njihove pobude.

Vsaj nekje na obzorju je prvi pravilnik

Na ministrstvu so za Žurnal24 med vrsticami potrdili, da izvenbolnišnične AED naprave za njih trenutno še vedno ne obstajajo. “Po naših informacijah se nakup naprav AED in usposabljanje za uporabo teh naprav izvaja na nivoju lokalnih skupnosti ali posameznih zavodov.”

So pa nakazali, da se utegne nekoč v prihodnosti nekaj vendarle premakniti: “Koristnost naprav je bila v tujini že prepoznana, zato je ministrstvo z namenom prenosa dobrih praks v osnutek predloga Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči vključilo določbe o mreži in usposabljanju laikov glede uporabe AED.” V pravilniku bodo vzpostavili tudi sistem prvih posredovalcev, to je ljudi, ki bodo delovali kot prostovoljci in bodo aktivirani preko Regijskega centra za obveščanje oz. dispečerske službe zdravstva.

Bodo rešitev prinesle naravne nesreče? 

A v iniciativi se za boljše možnosti za preživetje borijo z vsemi sredstvi in idejami. Tako so celo našli pravno možnost za spremembo zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, saj naj bi prav pod "druge nesreče" uvrstili tudi zastoj srca in bi lahko ustrezno popravljeni zakon, ki sicer spada prvenstveno pod resor obrambnega ministrstva oziroma Uprave za zaščito in reševanje, pod svoje okrilje prevzel tudi zunajbolnišnico defibrilacijo. Na Upravi za zaščito so pokazali veliko razumevanje, a kaj, ko si želijo tudi vključitev ministrstva za zdravje, pripoveduje Salda.

andrej.leban@zurnal24.si

Zdravstvene posvetovalnice obiščine na forumih med.over.net!