Mercator je včeraj objavil predlog dogovorov s kupcem in prodajalci, ki bi zaščitil interese Mercatorja. Banke bi morale Mercatorju pod enakimi pogoji podaljševati zapadla posojila, Agrokor pa ne bi smel izplačevati več kot pol dobička dividend, zmanjševati števila delovnih mest ali bonitet, Mercator Agrokorju tudi ne bi dajal poroštev ali posojil. Sedež družbe bi ostal v Ljubljani, tri člane nadzornega sveta pa bi predlagale mednarodne finančne institucije, predlaga uprava Mercatorja, ki jo vodi Žiga Debeljak.

Prejšnji teden sta menda EBRD in sklad OEP finančnemu svetovalcu prodajalcev (to je ING) poslala predlog sporazuma o varovanju poslovnih skrivnosti. Ta teden naj bi poslala predlog točk za skrbni pregled Mercatorja, Agrokor pa naj po virih blizu podjetja sploh ne bi imel pravice vpogleda v ta skrbni pregled.

Hitenje in zaviranje hkrati

Glede tega, ali se s postopkom prodaje hiti ali se ustavlja, pa prihajajo povsem različne informacije. Viri blizu Mercatorja so včeraj menili, da se s prodajo maksimalno hiti, da bi bila pogodba sklenjena do božiča in bi tako izkoristili čas brezvladja. Na drugi strani so vse glasnejše govorice, da se prodaja upočasnjuje, saj ji najverjetnejši novi predsednik vlade Zoran Janković ni naklonjen. “To so govorice, ki jih ne morem potrditi, konzorcij normalno deluje,” pravi Dušan Zorko, predsednik uprave Pivovarne Laško, ki skupaj z bankami prodaja svoj delež. Pogodba o ekskluzivnih pogajanjih z Agrokorjem se sicer izteče konec leta, a se lahko podaljša.

Agrokor soglasja uradov za varstvo konkurence pričakuje do konca marca, kupnina pa bi lahko bila nakazana maja ali junija. Če soglasja ne bo ali če bo, vendar Agrokor ne bi plačal kupnine, bi moral plačati pet odstotkov pogodbene vrednosti ali več kot 20 milijonov evrov kazni.