Pred dobrim mesecem smo poročali, da se Dean Stanko, ki je pred štirimi leti na prehodu za pešce do smrti zbil dve mladi dekleti, že svobodno sprehaja po Ljubljani.

Na upravi za prestajanje kazenskih sankcij so nam pojasnili, da kazen prestaja v polodprtem režimu in da koristi ugodnosti, ki jih predvideva zakonodaja, med te spada tudi prost izhod iz zapora, ki lahko traja največ 53 ur. Edina omejitev med tem izhodom je, da ne sme iz države, do te ugodnosti pa je upravičen, ker je prestal več kot četrtino kazni. Čeprav mu je grozilo 12 let zapora, jih je dobil le osem. Preverili smo, zakaj tako mila kazen. 

Pred štirimi leti Pred štirimi leti ubil dve mladi dekleti, danes se sprehaja po Ljubljani

Dobil osem let zapora, samo za nevarno vožnjo zagroženih 12

Stanko je krivdo priznal, tožilec pa je predlagal osemletno zaporno kazen. Zaradi nevarne vožnje, ki ima za posledico smrt, mu je sicer grozilo 12 let zapora. Poleg tega je pobegnil s kraja nesreče, spomnimo, tja se je nato vrnil, da bi odstranil registrsko tablico, ki mu je odpadla ob trčenju, do prihoda policije pa so ga pridržali mimoidoči. Za zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči je, če je posledica smrt, zagrožena petletna zaporna kazen, zapustil pa je dve poškodovanki. 

Zakaj je tožilec predlagal tako nizko kazen? Stanko je bil namreč v času nesreče močno opit, pod vplivom drog, brez vozniškega dovoljenja in brez očal, čeprav je zelo slaboviden. Po trčenju v dekleti na prehodu za pešce je pobegnil, pred tem pa je bil menda že večkrat kaznova zaradi prometnih prekrškov. Kakšne so bile olajševalne okoliščine, da so mu odpustili vsaj štiri leta zapora?

na prostosti Voznik naj bi bil slaboviden in pod vplivom kokaina

Skladno s splošnim navodilom

"V zadevi, o kateri sprašujete, je obdolženi na predobravnavnem naroku krivdo priznal. Pri predlogu v zvezi s kaznijo je državni tožilec upošteval tudi Splošno navodilo o pogajanjih ter o predlaganju sankcij v primeru priznanja krivde in sporazuma o krivdi, ki ga je izdal generalni državni tožilec," so suho pojasnili na ljubljanskem tožilstvu, ki ga vodi Tamara Gregorčič.

V tem navodilu na primer piše, da dogovori niso smiselni v primerih, ki predvidoma ne bodo terjale veliko dela ter da predlagana kazen ne sme biti za več kot tretjino krajša od kazni, ki bi jo v podobnem primeru izreklo sodišče. Če predpostavimo, da bi v takem primeru za nevarno vožnjo sodišče izreklo maksimalno kazen 12 let zapora (pobega nismo upoštevali), je tožilec pristal na najnižjo dovoljeno kazen.

Stanko se je na izrečeno kazen sicer pritožil, a so višji sodniki menili, da je kazen prej premila kot prestroga. 

Slovenija Osem let se mu zdi preveč

Načeloma manj popuščanja, če so dokazi trdni

"Državni tožilec je načeloma manj zainteresiran za sklenitev sporazuma v primerih, kjer kazenski postopek ne bo kompleksen. Glede sporazuma o višini kazni pa je načeloma državni tožilec pripravljen manj popuščati v zadevah, v katerih ima dovolj močne dokaze za obsodbo. Pri dogovorih o višini kazni državni tožilec upošteva olajševalne in obteževalne okoliščine (način storitve kaznivega dejanja, premoženjske okoliščine, predkaznovanost, itd). Kazni dogovorjene v sporazumih, so praviloma nižje od izrečenih v kazenskem postopku; to je tudi smisel in motiv za obdolžence, da pritopijo k dogovorom. S sklenjenim sporazumom tako lahko dogovorijo nižjo kazen, poleg tega se izognejo dolgotrajnemu sodnemu postopku," so splošna načela pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu.

"Istitut priznanja kivde je splošni izraz, ko obdolženi prizna svojo kazensko odgovornost, priznanje pa se lahko poda v dveh različnih oblikah. Vsak obsojeni lahko prizna krivdo na predobravnavnem naroku oziroma na glavni obravnavi na sodišču, to je obdolženčeva pravica in državni tožilec na priznanje ne more vplivati. Druga oblika priznanja pa se izraža v obliki sklenjenega sporazuma o priznanju krivde, ki ga skleneta obdolženec in državni tožilec. Gre torej za sporazum, v katerem se natančno dogovorijo določeni elementi, med drugim tudi višina kazni. Tak sporazum se predloži sodišču, ki nato odloča, ali takšen sporazum sprejme ali ne. Če je sporazum sklenjen v okviru zakonskih določb, ga sodišče mora sprejeti,« so še pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu. 

janez.zalaznik@zurnal24.si