"Pred časom, ko je Slovenija vstopila v to skupino, smo ocenjevali, da bo izplen od tega davka kar dober. Ko smo potem ponovno naredili oceno učinkov davka, smo ugotovili, da bo izplen bistveno manjši, kot je bil predviden, tudi po najbolj optimističnih variantah, in da je to davek, ki bo težko pokril tudi lastne stroške zbiranja in implementacije," je pojasnil minister Uroš Čufer.

Ker je namen politične izjave o davku na finančne transakcije, ki jo je sprejelo deset članic Evropske unije, pospešiti in okrepiti zavezo za uvedbo tega davka, se ji Slovenija, ki ima že dlje časa pomisleke in želi dejansko v drugo smer, ni pridružila, a za formalen izstop je treba še izpeljati določene postopke, je povedal Čufer.

Na vprašanje, kakšni so bili odzivi drugih članic, ki sodelujejo v pobudi, je minister odgovoril, da je vsaka država suverena, da poišče tisto davčno strukturo, ki je zanjo najbolj optimalna, in da ni nobenega razočaranja, saj vsak razume, da vsak deluje v svojem interesu.

Davek na finančne transakcije naj bi Sloveniji po neuradnih navedbah prinesel tri milijone evrov na leto. Pričakovati je, da bo minister izstop iz pobude predlagal v kratkem in da bo Slovenija kmalu izvedla vse potrebne postopke zanj. Viri v Bruslju sicer pobudi ne napovedujejo svetle prihodnosti, češ da je verjetno, da bo po evropskih volitvah razpadla.