"Vsi, fizične osebe in podjetja, ki imajo žlebove napeljane v javno kanalizacijo, bodo dobili odločbo, po kateri bodo plačevali odvodnjavanje tega, kar spuščajo v kanalizacijo," pojasnjuje direktor mariborskega občinskega urada za komunalo Vili Eisenhut. Mariborska občina mora namreč do konca marca sprejeti odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode. Ta med drugim uvaja "davek na dež", kot se je storitve že prijelo ime in ki je marsikaterega pustila v dvomu, ali ne bomo še enkrat plačevali to, kar že plačujemo.

Komu ne bo treba plačati?

Bistvo novega sistema je, da bomo poleg storitve odvajanja pitne vode morali plačevati odvajanje deževnice, a le če bo deževnica končala v javnem kanalizacijskem sistemu. "Vsak, ki bo imel padavinsko odpadno vodo speljano v ponikanje v zemljo, pri čemer voda posredno ali neposredno ne bo odtekla v kanalizacijo, s plačilom odvajanja ne bo obremenjen," so nam odgovorili iz Nigrada. To pomeni, da če boste deževnico speljali v cisterno in jo denimo uporabljali za zalivanje ali pa v ponikovalnik, stroška ne boste imeli.

Letni zaslužek 750 tisočakov

Za preostale pa bo izračun temeljil na površini strehe, količini padavin v petletnem obdobju in ceni za odvajanje. V Nigradu pričakujejo, da bodo na leto odvedli slabe tri milijarde litrov deževnice in pri tem zaslužili 750.000 evrov. Strošek za posameznika pa naj bi v povprečju na leto znesel 17 evrov. Pri tem je seveda treba upoštevati, da se bo strošek v blokovskih naseljih porazdelil na vsa stanovanja in bo tako za posameznika manjši kot denimo v hiši.

Stanje bodo preverjali

Ko bodo v Nigradu izračunali ceno, bodo vsakemu lastniku nepremičnine poslali informativno obvestilo o strošku. Vsak pa bo imel možnost in dolžnost sporočiti pravilne podatke. Če deževnice torej ne boste odvajali v kanalizacijo, se boste na obvestilo lahko pritožili in sporočili dejansko stanje, ki ga bodo tudi preverjali na terenu.